V katakombah draveljskih blokov zabodel šoferja, hodniki še krvavi

LJUBLJANA – Kako so speljali promet med stolpnicami Kunaverjeve ulice v ljubljanskih Dravljah, je projektantska mojstrovina. Vstopni dovozi se za nekaj metrov spustijo v poglobljeno cestišče, ki se naprej vije med garažnimi dostopi. Ti se pod betonsko ploščadjo zajedajo na levo in desno stran. Podoba mračnih garaž spominja na prizore iz prastarih gangsterskih filmov. Svetlobni kontrast cestišča v dnevni svetlobi in garaž v popolni temi vzbuja nelagodje. Tem bolj, ker mora pešec še v najbolj mračno ozadje, če hoče do stopnic, ki vodijo na vrhnjo ploščad ob stolpnicah. V takem arhitekturnem podzemlju je na praznični petek, 2. maja, potnik z nožem napadel taksista. Le srečnemu naključju gre pripisati, da žrtev ni tam tudi izkrvavela.

Zabodel, pobegnil in se prijavil

Na delovni ponedeljek izdano policijsko poročilo o petkovem poskusu uboja pravi, da je policijska uprava tega dne ob 17.35 prejela občanov klic na pomoč za hudo poškodovanega moškega, ki ga je našel v Kunaverjevi ulici. Stekla je akcija: »Policisti in kriminalisti so takoj začeli aktivnosti na kraju dogodka in širšem območju Ljubljane. Ugotovljeno je bilo, da je v taksi v središču Ljubljane vstopil osumljeni in naročil vožnjo proti Šiški. V Kunaverjevi ulici je osumljeni voznika taksija napadel od zadaj in pri tem uporabil tapetniški nož, s katerim ga je hudo poškodoval po vratu. Osumljeni je takoj zatem kraj dejanja zapustil.«

Poročilo v nadaljevanju pove, da je storilec sam poklical policijo po nekaj več kot sedmih urah, v soboto okrog ene ure ponoči. Povedal je, kje je, počakal policiste in se jim predal. Pospremili so ga k preiskovalnemu sodniku, ta je 22-letnega Ljubljančana zaslišal, potem pa mu odredil pripor.

Stanovalka Kunaverjeve je povedala, da je v petek popoldne v garažnem vhodu med številkama 3 in 4 vladal pravi direndaj. Hudo krvavečega taksista – kako se je gibal, na nekaj metrih betona še po več dneh nemo pripoveduje strjena kri – je na srečo kmalu našel mimoidoči. Po njegovem klicu so pripeljali reševalci in policisti, ti so ostali še več ur.

Skoraj bi izkrvavel

Taksist, domnevno je star 47 let, je vozil za podjetje Metro. Na telefonski poziv je odpeljal v ožje središče prestolnice, na Štefanovo, kjer je vstopil mladenič, ki je želel v Dravlje. V taksistovem podjetju so šele precej pozneje izvedeli, da je bil njihov delavec tako rekoč sredi belega dne v temi pred garažami zaboden, da bi skoraj izkrvavel.

Ranjenca so odpeljali na UKC, kjer so ga brž operirali. Po pričevanju svojca je bil operirani v nedeljo zjutraj na intenzivnem oddelku in je pri zavesti.

Taksistov je v Ljubljani uradno med 350 in 400, ob teh pa jih bolj ali manj na črno menda vozi še okrog 600, tako da se število vseh, ki redno ali občasno vozijo, povzpne na okrog tisoč. Razumljivo je torej, da se mnogi niti ne poznajo ali pa le na videz. Napadeni je bil bolj krepke postave. Prav obilnejši vrat ga je, kroži namreč takšno mnenje, ob vbodu celo rešil smrti.

Stanovska zaskrbljenost

Napad je ljubljanske taksiste razumljivo močno vznemiril. Ni prvi, a v kriznem družbenem okolju deluje še dodatno zastrašujoče. Taksist, ki v prestolnici prevaža že 23 let in je v tem času doživel prigod »za tak roman, da bi bilo za se zjokat«, je povedal, da opaža vse več lačnih ljudi. Po njegovem je bil napadalec v stiski ali zaradi lakote ali pa pod vplivom mamil. Izlil je še svoj gnev nad ljubljanskimi županjami in župani, še posebno zdajšnjim, da dopuščajo stotinam voznikov opravljati taksi službo, čeprav zanjo nimajo niti ustreznih papirjev: »Policija je enega teh sumljivih taksistov zalotila celo brez vozniškega izpita!«

Obenem pa je zaslužek taksistov vse bornejši, saj zadostuje komaj »za položnice, kruh in mleko«. Zakaj župan s svojimi službami ne napravi reda, je sogovorniku nedoumljivo. Kadar ni videti jasnega razloga, išči interes. Tako pravi stara modrost. Sivi vsakdan ljubljanskih taksistov dopolnjuje še to, da jim na primer o petkovem napadu uradno sploh še ni uspelo izvedeti, kaj se je zgodilo: »Da niti za kolega ne izveš, kaj mu je, to je silno žalostno.«