KRANJ – Letos do sredine julija je v prometnih nesrečah umrlo 11 kolesarjev, lani jih je v prometnih nesrečah življenje izgubilo 13, še leto prej 16. Na Bledu je Brane Terglav, znan iz hokejskih logov, med drugim je predsednik nadzornega odbora Hokejske zveze Slovenije, nekoč pa je bil izvrsten tekmovalec v cestnem kolesarstvu moštev Save Kranj in mariborskega Branika, zmajeval z glavo: »V štirinajstih dnevih sem izgubil dva dobra prijatelja, izjemna posameznika, velika človeka po dejanjih in srcu. Oba sta doživela tragično prometno nesrečo kot kolesarja.«
Z Udovičem prvaka
Prvi je pri Zapužah v smrt zapeljal Marjan Manfreda - Marjon, znani alpinist, himalajec, bil je tudi dolgoletni vodnik našega priznanega pohoda Sto žensk na Triglav. Pozneje je blizu Trebnjega v prometni nesreči preminil Bojan Udovič, skupaj s Terglavom sta bila mladinska reprezentanta Jugoslavije v kolesarstvu. »Z Marjonom sva se zadnje čase veliko družila na kolesu, nazadnje sva se skupaj peljala teden dni pred nesrečo, iz Krope, kjer živim, v Železnike in naokrog domov. Ni imel osnove treninga tehnike kolesarstva iz mladih let, toda imel je izjemen občutek za hitrost in predvidevanje, saj je bil upokojeni strojevodja in je imel previdnost v krvi. Bil je izjemen športnik, vse življenje je bil v gibanju. Na Himalaji in drugih gorstvih sveta je ničkolikokrat gledal smrti v oči, potem pa se mu prekine življenjska nit na domači cesti...« Njuno prijateljstvo se je začelo v hokejskem klubu, saj je Manfredov sin začel hokejsko pot na Bledu, hkrati je bil reprezentant v mladinski kategoriji, ki jo je vodil prav Terglav. »Pred tem se nisva družila, potem sva postala res prava kolesarska kolega. Rad sem se znojil z njim ob pritiskanju na pedala v klance.«
Precej prej se je začelo prijateljstvo z Bojanom Udovičem: »Skupaj sva dirkala. Ko sem odraščal v Kranju, sem postal član kolesarskega kluba Sava. Udovič, Bojan Ropret, Darko Reven in jaz smo bili mladinski državni prvaki Jugoslavije, naslov smo dosegli leta 1976. Spomnim se, da je Udovič redko, zelo redko padel. Jaz sem po tleh pošteno telebnil do petkrat na leto, on skoraj nikoli. Bil je zelo previden, med kolesarji je veljal za ziheraša. Raje kot z močjo je šel v dirkanje z glavo. Ne spominjam se nobene nesreče ali padca v skupini, v katero bi bil vpleten.« Po koncu skupne klubske poti, Terglav je prestopil v mariborski Branik, sta ostala v kontaktu: »Srečevala sva se, bil sem pri njem v delavnici, kjer je ustvarjal kolesa, mojega je servisiral. Ko smo z družino še živeli v Kranju, sva bila veliko skupaj. Saj veste, obujala sva spomine na najina skupna leta v mladinskih kategorijah Save in kot rekreativca poganjala pedala. Toliko lepih spominov, toliko anekdot...«
Vozniki ne zavirajo
S kolesom se Brane Terglav še vedno podaja na rekreativne treninge, pri tem pa opaža, da je velika večina voznikov brezobzirna v odnosu do kolesarjev: »Avtomobili, ki prihajajo izza hrbta, skorajda nikoli ne zmanjšajo hitrosti. Šoferski bonton je na nuli, kar je odsev sedanjega splošnega stanja v državi. Agresivnost, prenapeteži s telefoni v rokah, ženske so sploh stalno na mobilnikih... Pred desetletjem je voznik zapeljal za tabo in stopil s plina, ko je videl kolesarje. Zdaj nihče več ne zmanjša hitrosti, avtomobili pa so močnejši. To ne pelje nikamor. Narediti je treba nekaj za varnost kolesarjev.« Kranjčan, ki je življenjsko srečo našel v Kropi, je na kolesu trikrat do štirikrat na teden, pozna vsako asfaltno zaplato cest po Gorenjski: »Tako, kot je nevarno zdaj, še ni bilo. Ljudje so nervozni, brez omahovanja gredo agresivno na kolesarja, ki je v podrejenem položaju. Ne slepimo se: kolesarje pobijajo objestneži, ki jih je vsak dan več na cestah.« Pove, da sta po njegovih izkušnjah na Gorenjskem za kolesarje najbolj nevarni cesti Preddvor–Jezersko in Bled–Bohinj: »Večkrat sem proti Bohinju doživel, da tik ob tebi, ne meter od tebe, temveč par centimetrov, prihrumi od zadaj avtomobil s hitrostjo 150 km/h. Na predelu Soteske je nevarno, vsakič me je bolj strah, če grem po tej poti.« Terglav trdi, da je treba investirati v gradnjo kolesarskih poti in sanirati vozne površine: »Ceste so obupne, posebno ob robovih cestišč, izogneš se luknji, ob tem pa priletiš v vozilo.« Trdi, da je prisotnosti policistov na cestah premalo: »Poglejte primer Nomenja na cesti z Bleda v Bohinj. Če bi pri železniški postaji stala policijska patrulja z radarjem, bi v enem nedeljskem dopoldnevu od desetih do enih popoldne pobrala sto ali več vozniških dovoljenj. Nihče ne upošteva omejitve hitrosti, ki je vidno označena.«
Priznava, da mu je večkrat počil film, ko je zaradi objestnosti voznikov skorajda končal na urgenci: »Ja, mi je šlo potrpljenje v nič. Trikrat bi se skorajda stepel. Enkrat sem tako znorel, da se je voznik pred mano zaklenil v avto in potem ušel. Z ženo veliko kolesariva, vsakič me je strah zanjo. Zase niti ne, zanjo pa res.« Nato Brane Terglav povzema: »Za mene osebno gre pri nesreči, kjer voznik dokazano povzroči smrt kolesarja, enostavno za uboj. Zakonodaja bi morala precej bolj rigorozno sankcionirati povzročitelje in končno bi morali v naši državi za take patrone imeti hujše kazni. Tudi možnost pomilostive bi morali odpraviti. Tisti, ki vozijo kolo, bodo razumeli, kaj želim povedati. Ne glede na to, da sem izgubil dva izjemna kolesarska prijatelja, saj bi bila lahko tudi dva popolnoma meni neznana ljubitelja kolesarstva, bi se oglasil. Temu divjanju, temu pogromu nad kolesarji, narediti konec!«
Največ nesreč v Ljubljani in na Štajerskem
Predstavnik Generalne policijske uprave Drago Menegalija je pojasnil, da v statističnih podatkih ne vodijo ločeno zbranih podatkov o vrsti udeleženca, ki je bil v kombinaciji s posameznim udeležencem prometne nesreče. »Policija ne razpolaga s podatki o nevarnih odsekih za kolesarje oziroma mestih, kjer se dogajajo prometne nesreče, saj se dogajajo dokaj razpršeno. Kjer so takšni odseki obstajali, je Direkcija RS za infrastrukturo pristopila k odpravi takšnih mest, predvsem z izvedbo dodatnih ukrepov na infrastrukturi. Število prometnih nesreč je sorazmerno z velikostjo policijske uprave in dolžino cestnega omrežja. Največ prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se zgodi na območju PU Ljubljana, PU Celje in PU Maribor.«