APAČE – Območje Apaške doline, med reko Muro in Slovenskimi goricami, ob glavni cesti Gornja Radgona–Šentilj, je postalo nekakšen bermudski trikotnik za pse in mačke. Domači ljubljenčki kratko in malo – izginjajo! V zadnjih tednih, zlasti po 5. januarju, jih je samo iz Črncev in Mahovcev izpuhtelo vsaj 30, poznavalci pa ocenjujejo, da še več, saj nekateri lastniki izginotja niso prijavili. Kot sta nam razložila zgrožena Silva in Branko Senekovič, ki sta s sinovoma Patrikom in Renejem ostala brez svojega pekinezerja Terija, je njihova vas Črnci postala nekakšna vas duhov, saj po okolici ni več laježa, kakršen se je razlegal še okrog novega leta.
Izginuli psi so vseh velikosti, med njimi so tudi veliki, denimo nemški ovčarji, in ogromni, recimo bernski planšarji. Nihče si ne upa niti pomisliti, kaj se dogaja z njimi. Naklepne zastrupitve so izločili, saj niso našli živalskih trupel, zato sumijo na tatvine. Morda pse namenjajo za pasje boje ali končajo v loncu, krzno mačk in psov pa gre v predelovalnice kože in krzna? Morebitne kriminalne združbe po ljudskem glasu prevažajo lajajoči in mijavkajoči plen v sosednje države. Največ na Madžarsko.
Pozorni policisti
Na Policijski postaji Gornja Radgona sicer mirijo, da izginotja niso tako zelo dramatična, a v isti sapi je komandir Aleksander Kreslin potrdil prijave pogrešanja štirinožnih prijateljev pa tudi, da so policisti bolj pozorni in poskušajo priti na sled morebitnim storilcem tovrstnega kaznivega dejanja. Tudi na veterinarskih postajah v Gornji Radgoni, Lenartu ter drugje na severovzhodu Slovenije in še v sosednji Avstriji so postali previdni in pazljivo pregledujejo čipe. Policisti, veterinarji in še posebno lastniki živali prosijo občane, naj bodo bolj pozorni na morebitne sumljive osebe in vozila, zlasti kombije s tujimi registrskimi označbami.
»Zavedam se, da je slab mesec po izginotju našega Terija njegova usoda zapečatena. Enako je za druge živali, ki jih ni več. Zato želimo pomagati drugim, ki še imajo možnost preživetja. Vsi moramo biti nekoliko bolj samozaščitni,« je povedal Branko Senekovič, čigar pekinezer je izginil 6. januarja. Od takrat so po širši okolici nalepili letake, oglašali na skoraj vseh radijskih postajah, kontaktirali lovce, zavetišča za živali pri nas in v Avstriji, a vse zaman. Obkrožili so bližnje in daljne gozdove, a nikjer niso našli ne Terija in ne kakšne druge pogrešane živali. »Bil je naš družinski član, tako da je za naju ter še zlasti za sinova Patrika in Reneja to velika izguba. Če naš Teri še živi, smo ga pripravljeni od morebitnega tatu anonimno odkupiti, samo da bi ga spet imeli doma. Zelo nam je hudo, ko nas zdaj obišče sosedov pes, ki se je vedno družil s Terijem, in večkrat obkroži našo hišo ter začne jokati, češ da želi nazaj privabiti svojega prijatelja, ki je bil zaupljiv in se je rad peljal z avtomobilom.«
Ostal brez 15 mačk
Podobne so zgodbe drugih krajanov, ki so ostali brez svojih hišnih prijateljev. Prvi sosed Senekovičevih, policist v Ljubljani, Marjan Jaušovec je ostal brez lepe nemške ovčarke Kale. »Prišel sem iz nočne izmene in okoli 9. ure me je Kala prijazno pozdravila, se razigrala in sem šel počivat. Ko pa sem okoli dveh popoldne vstal, psičke ni bilo več, ker je bila prijazna in preveč zaupljiva,« pravi Jaušovec, ki je kot policist vsega vajen, a mu nikakor ni jasno, kaj se dogaja s štirinožci v Apaški dolini. Enako niti Jožetu Zemljiču, ki je ostal brez kar petnajstih mačk. Lepo je skrbel zanje, enako kot za psa Reksa, ki nas je opazoval iz pesjaka. »Ne vem, kako je možno, da izginejo praktično v isti noči. Bile so udomačene in se nikogar niso bale. To jih je najbrž pokopalo,« nam je povedal Pepi, kot ga poznajo sosedje. Presenečen in žalosten je tudi Oto Vogrinčič iz bližnjih Mahovcev, ki sta mu v eni noči izginila dva priljubljena mešančka. V Črncih srečamo tudi Ano Zemljič, ki ne more verjeti, kaj se dogaja z živalmi v vasi, zato svojega mačka sploh ne spušča iz hiše. Sosed Denis Jaušovec prav tako ne more dojeti, da se to dogaja v njegovi vasi, zato še posebno skrbno varuje svojega Lumpija. Čeprav nekoliko dlje svojega lepotca – bernskega planšarja – pogreša družina Šalamun-Kreslin iz Črncev, še vedno upajo, da bi Len le lahko prišel. Posebno ga pogreša vnukec, ki so mu ga ob rojstvu kupili. Tudi oni so obkrožili Apaško dolino, od Mure do hribov proti Slovenskim goricam, a uspeha ni bilo.
Opozorila Avstrijcev Res se zdi neverjetno, a je tudi resnično: že pred časom so avstrijski policisti opozarjali, da se lahko tatvine zlasti mačk preselijo v Slovenijo, saj jih je takrat v okolici avstrijske Radgone izginilo več sto, ki da so jih šintarji, menda iz tujine (ne Slovenije), prodajali po 20 evrov. Naslednji posrednik v celotnem »poslu« naj bi organiziral klanje, kjer naj bi enim odjemalcem prodajal krzno, drugim pa meso, tega v nekaterih restavracijah menda ponujajo kot specialiteto, pa ne mačjo, temveč kunčjo. Iz mačjega krzna naj bi drugi »podjetnik« izdeloval mačja pregrinjala, za katera naj bi nekje zunaj Evrope imeli kupce, ki verjamejo, da so to antirevmatski pripomočki. Izginotje mačk na drugi strani reke Mure sta nam v posebnem pogovoru potrdila prva moža lokalne samouprave, okrajni glavar Alexander Majcen ter župan Bad Radkersburga Josef Sommer, ki zaupata policiji in verjameta, da se bo vse skupaj razkrilo. Že takrat so pomurski policisti s kolegi iz sosednje Avstrije usklajeno sodelovali. |