SERIJSKI

V 10 mesecih vlomil v kar 37 stanovanj

Objavljeno 10. julij 2017 18.00 | Posodobljeno 10. julij 2017 18.00 | Piše: Boštjan Celec

Žiga Prelogar je nakradel za 42 tisočakov, celo sliko je snel.

Izkazal je celo čut za umetnost. Foto: Guliver/Thinkstock

LJUBLJANA – Žiga Prelogar se je že leta 2010 preizkusil v vlomilstvu. Zlomil je vložek ključavnice vhodnih vrat stanovanja v Ulici Metoda Mikuža, vstopil in ukradel dva fotoaparata. Potem je dal dve leti mir, nato pa šel v akcijo vseh akcij. V le desetih mesecih se je prelevil v enega najplodnejših serijskih vlomilcev na Slovenskem. Enako kot prvič – z lomljenjem vložka ključavnic – je v prestolnici izvršil še 36 premoženjskih kaznivih dejanj. Za njim je kar 23 uspešnih vlomov, pri 14. pa mu je malce spodletelo, saj bodisi mu ni uspelo vlomiti bodisi v stanovanjih ni našel ničesar takega, kar bi se mu prilepilo na prste. Na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se niso preveč naprezali s tem, za koliko časa ga bodo poslali za zapahe. Za vsak uspešni vlom so mu prisodili po dva meseca zapora, za vsak spodleteli pa po enega, preklicali so mu tudi dve pogojni obsodbi zaradi dveh prejšnjih premoženjskih deliktov. Toda seštevanje teh kazni na naš sodni način mu je kljub temu prineslo dokaj nizko enotno zaporno kazen – tri leta in tri mesece zapora. Najpogosteje je operiral v Šiški in za Bežigradom, njegov vlomilski pohod pa so torej policisti zaustavili šele po 37. kaznivem dejanju velike tatvine. Pomenljiv podatek je, da je po naši kazenski zakonodaji za eno samo veliko tatvino predpisanih do pet let zapora. Prelogar je prvič vlomil 15. maja 2012, sunil je dva prenosna računalnika z opremo in fotoaparat. Zadnji vlom mu je spodletel, 29. marca 2013 je bil očitno že preutrujen zaradi napornega dela, saj ni imel več moči, da bi zlomil vložek ključavnice.

Za veliko tatvino je zagroženih do pet let zapora.

Le v enem primeru si za tarčo ni izbral stanovanja, ampak je vlomil v pisarno črnuškega vrtca ter ukradel dva monitorja in mobilni telefon. Zanimalo ga je vse, kar je lahko odnesel: računalniki, televizorji, fotoaparati, telefoni, denar, nakit, kozmetika, celo nekaj smisla za umetnost je pokazal, saj je s stene v enem od stanovanj snel pravcato umetnino. Vrednost plena je bila različna, od nekaj stotakov do več tisočakov, skupna vrednost ukradenih predmetov pa je 41.975 evrov. Če k temu prištejemo še polomljene ključavnice, je Prelogar povzročil za 56.000 evrov škode.

Evidentno nima denarja

Vzel je vse, kar je bilo vrednega, kar so oškodovanci pač imeli; kjer je bilo več, je vzel več, kjer je bilo manj, je pač odšel toliko manj obogaten. Vsakič je bil enako prišteven, je v sodbi zapisal sodnik Zvjezdan Radonjić. Nekaj milosti pri višini kazni je Prelogarju kajpak prineslo takojšnje priznanje krivde za vseh 37 očitanih mu velikih tatvin. Sodnik se sicer strinja, da je (le) dva meseca zapora za veliko tatvino (pre)nizka kazen, vendar je poleg priznanja upošteval Prelogarjevo »odvisnost od mamil kot razlog za vlamljanje v smislu določenega omejevanja svobodne volje pri snovanju odločitev«. Na sodišču ugotavljajo, da obsojenec v tem trenutku nima denarja za plačilo stroškov sodnega postopka, zato so ga zaradi »evidentnega pomanjkanja najosnovnejših življenjskih sredstev« oprostili njihovega plačila. Vrednost ukradenih predmetov bo oškodovancem kljub temu moral poplačati, sledi iz sodbe. Le kako mu bo to uspelo, če pa pri njem »ni zaznati pozitivne prognoze, saj je nezaposlen in še vedno zasvojen z mamili«? Sodišča to ne zanima; celo edinemu oškodovancu, ki od njega s premoženjskopravnim zahtevkom ni terjal povrnitve 1200 evrov škode, bo Prelogar moral plačati, saj: »Nihče ne sme obogateti s kaznivimi dejanji in je treba nezakonito pridobljeno korist odvzeti!«

Nihče ne sme obogateti s kaznivimi dejanji.
Deli s prijatelji