LJUBLJANA – »V Fenolitu je bilo vse narobe. Na zatožni klopi bi moral sedeti še kdo drug, saj v podjetju očitno skoraj ni bilo človeka, ki bi upošteval predpise za varnost pri delu, ki so pomembni ob ravnanju s tako nevarno snovjo,« je po kazenskem postopku dodala okrožna sodnica Dejana Fekonja, ki je zaradi tragične delovne nesreče v borovniški kemični tovarni na pogojno zaporno kazen obsodila Antona Suhadolnika. Sodbo so pod drobnogled vzeli še višji sodniki in ji dali povsem prav.
Avgusta 2006 je med popravljanjem manjše napake na cevovodu destilacijske posode s fenolom ta nevarna snov brizgnila po dveh delavcih, Marko Šuštaršič (fenol mu je brizgnil v usta) je umrl, drugi je bil hudo ranjen. Po preiskavi je tožilstvo našlo dovolj razlogov za obtožbo zaradi ogrožanja varnosti pri delu. Na zatožni klopi se je znašel takratni vodja mehanične delavnice Anton Suhadolnik, ki ga je sodišče obsodilo na 8 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let.
Če tožilec Matej Peterca proti njegovima sodelavcema Milanu Markoviću in Francu Molku ne bi umaknil obtožbe, bi sodišče odločalo tudi o morebitni njuni odgovornosti.
Potrdili obsodilno sodbo okrožnega sodišča
Marković je v hramu pravice sicer pojasnil, da je kapljalo iz cevovoda destilacijske posode, zato je Suhadolniku naročil, naj vzdrževalci to popravijo. Suhadolnik je naročil Molku, naj popravi tri ventile, sam pa je imel drugo nujno delo, je povedal. Molk je prva dva ventila zamenjal oziroma zatesnil, na tretjem pa je bila težava tako imenovana holandska matica. Ker je ni mogel zatesniti, je prosil Suhadolnika, naj mu dodeli pomoč, a ta naj bi mu odvrnil, da za to nima delavcev. Mimo je prišel Šuštaršič in se odzval prošnji sodelavca za pomoč, a to ga je stalo življenje, saj se je cev s fenolom snela.
Suhadolnik je v zagovoru povedal, da dela Molku ni odredil in da je to storil Marković, ter zanikal, da bi ga Molk obvestil o težavah s holandsko matico. Prvostopenjskega sodišča s tem ni prepričal, zato je spisal pritožbo. Vendar mu z njo ni uspelo, saj so jo višji sodniki označili za neutemeljeno in potrdili obsodilno sodbo okrožnega sodišča.
Ne strinjajo se z obtoženčevo oceno, da njegovo ravnanje ne vsebuje znakov kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu. Prav tako je bil neuspešen pri navedbah, da ga ni mogoče šteti za delodajalca. »Prvostopenjsko sodišče je s sklicevanjem na mnenje Inšpektorata RS za delo pravilno ugotovilo, da dejansko v vlogi delodajalca v smislu zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu nastopajo vsi, ki imajo kakor koli podrejene delavce, za katere so odgovorni.« Višji sodniki še ugotavljajo, da bi se smrtnim poškodbam dalo izogniti, če bi oškodovanec med opravljanjem dela nosil zaščitno obleko in opremo. Obtoženi je po mnenju sodišča delo odredil, ob tem pa zanemaril predpisana zaščitna sredstva. Še več, med opravljanjem dela je videl, da delavec ni ustrezno zaščiten, in ga na to ni opozoril.
Poskušali utišati novinarja O (ne)upoštevanju varnostnih standardov v Fenolitu sta se v člankih spraševala tudi Dnevnikova novinarja Blaž Laterner in Sven Berdon, ki sta morala svoj prav dokazovati na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča. A je vodstvo Fenolita dobilo zaušnico sodišča tako prve kot druge stopnje. V podjetju so v člankih videli neresnično poročanje in namerno povzročanje škode, zato so od novinarja zahtevali skupno 35 tisočakov denarnega obliža. Laterner in Berdon v odškodninski tožbi nista videla nič drugega kot poskus vodstva podjetja, da o nepravilnostih ne bi več poročala. Sodišče Fenolitu ni dalo prav in mu je naložilo še plačilo stroškov pravdnega in pritožbenega postopka. |
