Urša pa je kar stala v plamenih in gorela

RATEŽ PRI NOVEM MESTU – »Konja je že ponoči oskrbel veterinar, cepil ju je proti tetanusu in oskrbel rane. Kobila jo je najbolj skupila, opečena je po obeh straneh, tudi oči ima poškodovane, veterinar jo bo bolj natančno pregledal danes. Breja je sedem mesecev in ne vem, kako bo to vse skupaj vplivalo nanjo. Žrebeta bi morala povreči sredi maja,« razlaga Marjan Rolih z Rateža, medtem ko kobila, ki sliši na ime Urša, in njena žrebička Lili nenavadno pokašljujeta. Ja, zaradi dima, ki sta se ga nadihali, preden so ju rešili sosedje in gasilci.

Rjuhe čez glavo

Požar je v hlevu, ki je star več kot stoletje, izbruhnil sredi noči. Opazili so ga mimoidoči in zbudili soseda. »Nekaj pred eno uro je pri vratih pozvonilo. Takoj sem pomislil na najhujše. Saj veste, kako je, ko te nekdo vrže pokonci sredi noči. Dve dekleti in fant so hiteli razlagati, da pri sosedu gori in da so že poklicali gasilce,« je dejal Marijan Kopić.

»Spalnico imam obrnjeno na drugo stran, zato nisem nič videl, ko pa sem pogledal iz dnevne sobe, sem onemel. Hlev je bil v plamenih, kaj takšnega še v življenju nisem videl. Sploh pa tega ne, kako uboge so bile živali. Sosed je hotel kobilo zvleči iz goreče štale, pa se ni hotela niti premakniti. Kar stala je v ognju. Gasilcem je oba konja uspelo rešiti, ko so jima čez glavo dali rjuhe, da nista vedela, kam gresta. A s kakšno muko! Res je bilo grozno gledati vse skupaj, posebno ker bi rad pomagal, pa ne moreš,« razlaga Kopić.

Med požarom je spal

Konja so komaj spravili na plan, tudi ovco in enega mladiča, za drugega je bil rdeči petelin usoden. Komaj pet dni je bil star. Sosedje so trkali tudi na vhodna vrata gospodarja, a ker Rolih dela v izmenah, so mislili, da je morda v službi. Je pa njegova sestra vedela, da je delal popoldne, zato ga je zbudila ona. Ima namreč ključ vrat njegove hiše.

»Ko je zagorelo, sem spal. Zbudil sem se, ko so gasilci skorajda že opravili delo. Bil sem namreč v popoldanski izmeni, domov sem prišel ob pol enajstih in med gledanjem televizije zaspal. Zvečer nisem bil nič v hlevu, saj sem konja in tri ovce nakrmil že pred odhodom v službo. Če bi vedel, da se kaj kuha, bi seveda pogledal v hlev in požar morda preprečil,« je razmišljal zjutraj po odhodu kriminalistov, ki so si ogledali požarišče.

Ravno vrnjeni v hlev

Zakaj je zagorelo, še ni znano, Marjan razmišlja, da verjetno zaradi električne napeljave. Ta je bila že stara. Pred kakšnimi tremi desetletji jo je napeljal njegov oče, bila je narejena bolj tako, za silo, a luč je le svetila. Na Ratežu je bilo včasih več kmetij, danes jih je v tej vasi le še nekaj.

Marjan pravi, da bi kmetovanje opustil, če ne bi tega dela opravljal z dušo. To so mu privzgojili starši, saj je bila živina vedno v hlevu, navadno par konj, nekaj goveda in prašiči, saj so bili v hlevu urejeni tudi svinjaki. Zemljo obdeluje, ker si ne bi dopustil, da bi ostala neobdelana, čeprav od tega nima kakšnega dobička. »Še dobro, da imam službo, sicer ne bi mogel kmetovati,« se nasmehne. Zdaj bo moral za živali hitro najti rešitev. Del kozolca bo zagradil, da bosta konja pozimi na suhem. Sicer pa kakšna nesreča: kobila z žrebetom je bila vse do sobote na paši na travniku za kozolcem, prav tako ovce. Ovco je dal v hlev, da bi se bolje počutila zaradi mladičev, konja pa zaradi napovedanega deževja. Da bi si le opomogla. Tako od šoka kot tudi od opeklin.