KRUTO

Uroš ugrabil dojenčico, krivi oderuha z imenom Buco

Objavljeno 22. oktober 2012 09.48 | Posodobljeno 22. oktober 2012 09.48 | Piše: Boštjan Celec

Kockar Uroš Lož zaman prosil za prisilno zdravljenje odvisnosti.

Solze so omehčale tožilca, nekoliko manj pa sodnike (foto: Blaž Samec).

LJUBLJANA – Vse bo ostalo tako, kot je bilo razsojeno doslej, so 28-letnemu ugrabitelju malčice iz Mekinj Urošu Ložu sporočili ljubljanski višji sodniki. Kazen dve leti zapora in pol torej kljub njegovi pritožbi ostaja nespremenjena in po mnenju mnogih precej mila, saj bi ga lahko za to, kar jo storil, doletelo debelih osem let zapora.

Krutega dejanja ne more odtehtati niti olajševalna okoliščina

Pritožil pa se je le zaradi tega, ker bi bil rad kaznovan ravno s toliko časa zapahov, kolikor jih je zanj ob koncu okrožnega procesa zahteval tožilec Matija Benulič, torej z letom in pol. Toda okrožna sodnica Mojca Zalar Kocjančič je v sodbi dodala še eno leto, njeno sodbo pa je zdaj potrdil tudi senat višjih sodnikov, ki tako kot Zalar Kocjančičeva glede višine kazni ni mogel »slediti tožilcu že zaradi okoliščin vašega dejanja. Te pa bile izredno krute, brutalne, deklica bi se lahko zadušila s slino ali solzami. Bila je težko ranjena, več ur je bila na temačnem kraju tesno zvezana in s cunjo v ustih. To, kar ste storili, je zelo hudo kaznivo dejanje, ki ga ne more odtehtati niti olajševalna okoliščina – bistveno zmanjšana prištevnost.«

Še korak dlje od Loža – a prav tako neuspešno – je šel sicer v pritožbi njegov odvetnik Andrej Žabjek; tako kot Lož je zaprosil za izrek varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja odvisnosti od iger na srečo (zaradi te zmanjšana prištevnost), ker pa se po njegovem mnenju vse skupaj le ni dogajalo tako brutalno, kot je ocenjeval okrožni senat, je pozval, naj njegovega klienta oprostijo obtožbe ali pa mu vsaj izrečejo le pogojno zaporno kazen.

Ker mu denarja ni mogel vračati,
 mu je začel groziti z ubojem njegovega
komaj rojenega otroka.

S punčko zbežal v neznano

Tako je zgodba, ki je 2. avgusta lani dvignila na noge pol Slovenije, dobila pravnomočni sodni epilog. Tedaj je Lož hotel od Pašana Hašimovića izterjati neki dolg, za katerega pa je ta trdil, da sploh ni obstajal. Lož se je branil, da mu je hotel izpred hiše v Mekinjah odpeljati le porscheja, ker pa ključev v njegovi hiši ni našel, se je obrnilo drugače. Zagledal je varuško pri Hašimovićevih Snježano Amidžić, ki je bila popoldne sama v hiši z Adeliso, otroka je imela v naročju. Zagrabil je punčko in z njo vred zbežal v neznano. Odpeljal jo je do svojega ljubljanskega stanovanja, potem pa do Obvozne ceste, ji z izolirnim trakom prelepil oziroma zvezal roke, noge ter usta, v katera je prej zatlačil cunjo. Tam jo je pustil. Poklical je Pašana in od njega za odkup hčere zahteval 20.000 evrov. Po več urah so mu prišli na sled, ga poklicali na pogovor na kamniško policijo in minila je polnoč, ko se je zlomil ter povedal, kje v travi bodo našli 15-mesečnega otroka.

In zakaj je v resnici Uroš Lož tako krvavo potreboval denar? V svetu psihiatrije gre za enako zgodbo kot s kroničnimi pijanci, ki se jim kar utrga od sreče, ko zagledajo steklenico s šnopsom. Ložu je podobna blaženost zmravljinčila um, ko je videl igralni avtomat. Skoraj ni minil dan, da ne bi po več ur visel v ljubljanskem Casinu Rio. Rad je obiskal igralnico v Radovljici, čeprav je bilo šele zgodnje dopoldne, a je odprta 24 ur na dan. V grosupeljskem igralnem salonu Kongo so zabeležili 37 njegovih obiskov, v kranjskogorskem Larixu enega, vendar pa imajo v Kranjski Gori še več igralnic, ki so ga zagotovo prav tako zamikale.

To, kar ste storili, je zelo hudo kaznivo dejanje, ki ga ne more odtehtati niti olajševalna okoliščina – bistveno zmanjšana prištevnost. 

Višjim sodnik pa kljub temu ni niti na misel prišlo, da bi ga s sodnim ukrepom prisilili v zdravljenje odvisnosti. »Zaveda se je in lahko pomoč poišče tudi v instituciji, v kateri se nahaja.«

Zakaj je ugrabil Adeliso?

Zakaj je v resnici ugrabil Adeliso, ko pa bi moral tudi sam kot oče tedaj komaj dvomesečnega otroka dobro vedeti, kako bo prizadel njene starše, Lož na sojenju v resnici ni nikoli odgovoril, le nenehno se je kesal in jokal. Je pa govoril nekaj o tem, da ga je v kot stisnil neki Buco, ki je njegovo odvisnost od iger na srečo zlorabljal tako, da mu je posojal denar za oderuške obresti.

Ker pa mu denarja ni mogel vračati, mu je začel groziti z ubojem njegovega komaj rojenega otroka. Tožilec Benulič je grmel, da naj, če govori resnico, razkrije njegovo identiteto, da se bodo lahko z njim poigrali naši organi, toda zgodilo se ni nič, in tudi Buco, če res obstaja in se ukvarja z nezakoniti posli, lahko denar nemoteno posoja naprej, potem pa zanj zahteva dvakrat, trikrat več.

Deli s prijatelji