LJUBLJANA – Upokojeni uradnik Marijan Kokol ima sindrom zapestnega prehoda, za katerega meni, da je posledica dela, ki ga je opravljal na upravni enoti Ravne na Koroškem, kjer je izdajal gradbena in delovna dovoljenja. Po njegovem prepričanju je za bolezen krivo dolgoletno delo z računalnikom, zato se je odločil, da toži svojega nekdanjega delodajalca, torej Republiko Slovenijo, piše Večer. Najprej želi na sodišču dokazati povezavo med boleznijo in delom, za kar se nadeja tudi odškodnine, nato pa se bo zavzel še za uvrstitev sindroma zapestnega prehoda na seznam poklicnih bolezni. Če bo na sodišču uspešen, se lahko kmalu pojavi plaz odškodninskih zahtevkov proti nekdanjim delodajalcem.
Zahteva odškodnino v višini 46.000 evrov
61-letni Marijan Kokol, ki se je upokojil lani jeseni, zahteva odškodnino 46.000 evrov. Nekdanji uradnik je od leta 1995 delal v oddelku za okolje in prostor upravne enote Ravne na Koroškem, kjer je bil najprej referent, nato pa je postal svetovalec. Izdajal je gradbena in uporabna dovoljenja ter vodil postopke na prvi stopnji. Leta 2007 so se mu pojavile bolečine v rokah. Mravljinčilo ga je, v rokah ni imel več moči, stvari so mu začele padati iz rok, saj je bil s prsti pogosto neroden. Opazil je, da se je poslabšalo, kadar je delal z računalnikom. Zaradi težav je obiskal zdravnika, nakar so mu ugotovili, da ima na obeh rokah sindrom zapestnega prehoda.
Na dan natipkal manj kot eno stran
Načelnica upravne enote Vlasta Božnik je na zaslišanju povedala, da so pri pripravi odgovora na tožbo preverili, koliko odločb, dopisov (in drugih dokumentov) je Kokol oblikoval med letoma 2007 in 2010. Vodja oddelka za okolje in prostor in Kokolov nekdanji šef Ninoslav Godec je nato povedal, da je Kokol v enem letu natipkal 500.000 znakov, kar so delili z 200 (število delovnih dni v letu) in tako ocenili, da je v povprečju na dan natipkal približno dve tretjini ene tipkane strani. Zdravnik Stanislav Pušnik pa je pred sodiščem povedal, da bi o pomembnem vplivu za nastanek sindroma zapestnega prehoda lahko govorili šele pri tipkanju, ki presega 200 udarcev na minuto ali 12.000 udarcev na uro. Le nekaj osnovne matematike je treba, da ugotovimo, da pri Kokolu ni šlo za tolikšne obremenitve in torej bolezen vsekakor ni posledica trdega dela.
Glavna obravnava se bo na sodišču nadaljevala septembra, ko bo besedo dobil tudi Kokol.
