MARIBOR – S hudimi opeklinami po obrazu, rokah in nogah so včeraj neposredno iz pripora na mariborsko sodišče pripeljali 31-letnega Hrvata Lorisa Benčića, ki je avgusta lani z dvema hrvaškima pajdašema povzročil eksplozijo v stanovanjski hiši na Pobrežju v Mariboru. Zraven njega je na zatožno klop sedel Rom Ramadan Maljoku, ki je trojici Hrvatov naročil, da so požgali hišo, katere lastnik je na papirju njegov mladoletni sin Ramadan. Sprva je bilo načrtovano, da naj bi se pred sodniki porotniki zagovarjali vsi štirje, vendar sta Ašmet Haliti in Petar Čuić nedosegljiva za slovenske organe, saj se »skrivata« v rodni Hrvaški. Prav veliko se jima niti ni treba, saj ju hrvaške oblasti tako ali tako ne bodo prostovoljno izročile Sloveniji.
In ker rešitvi izročitvenemu zapletu ni videti konca, se je sodnik Danilo Obersnel odločil, da bo Hrvata Halitija in Čuića izločil iz postopka. Njun proces se bo začel, ko in če sploh bosta kdaj dosegljiva za slovensko pravosodje. Tako so včeraj v mariborski sodni palači začeli proces le proti Ramadanu Maljokuju in Lorisu Benčiću. Slednji je v pristni hrvaščini razlagal: »Pripeljali smo se z namenom, da nekoga prestrašimo. In še zdaleč nismo prišli zaradi kakšnega požiga. Mislil sem, da gre za fizično zastraševanje, potem pa sem ugotovil, da moramo uničevati notranjost hiše.« Sodišču je mladi Hrvat pokazal tudi opekline, ki jih je dobil med eksplozijo. Ko je dvignil hlačnici, se je prikazal grozljivi prizor – njegove noge so bile povsem rdeče od opeklin in polne gnojnih krast.
Dogodkov se ne spomni
Mladenič iz Banjol pri Pulju se le bežno spominja dogodkov tragičnega večera: »Na poti, ko smo se vozili v Maribor, sem kupil steklenico viskija in jo do polovice popil v avtomobilu. Postalo mi je slabo, zato sem zaspal. Sploh nisem vedel, kdaj smo prišli v Maribor, spominjam se le, da se je že mračilo, ko sta prišla pome v avtomobil. Odpeljala sta me v hišo in mi pokazala, kaj je treba narediti,« je sodišču prek sodne prevajalke razlagal Benčić. Ko je sodnik Obersnel hotel izvedeti, koga misli, ko govori o dveh osebah, je sin znane hrvaške političarke le odvrnil: »Govorim o dveh moških. Imen nočem povedati, saj me je strah za mojo varnost.« Domala vsem v sodni dvorani je bilo jasno, da gre le za manever izmikanja, saj naj bi Benčić tako Halitija kot tudi Čuića dodobra poznal iz rojstnega kraja v hrvaški Istri.
Ker naj bi mu moška naročila, naj začne uničevati inventar hiše, je to tudi storil. Istočasno naj bi zaznal blag, dražeč vonj. Da bi lahko šlo za bencin, ni pomislil niti za trenutek. Zato si je tudi prižgal cigareto, kar je zanetilo požar. »Ves sem bil v plamenih. Prvih nekaj sekund se sploh nisem zavedal, kaj se dogaja. Ko sem spoznal, sem razbil okno in se rešil na plan,« je svoje pričanje sklenil Benčić, ki je po eksploziji kar nekaj mesecev preživel na oddelku za intenzivno nego mariborske bolnišnice. Tudi ko bi lahko zapustil zdravniško posteljo, pa so ga v bolnišnici pazili pravosodni policisti.
Tudi Ramadan Maljoku, ki naj bi trojici naročil atentat na hišo njegovega mladoletnega sina Ramadana, je na presenečenje vseh pred sodiščem govoril v hrvaškem jeziku: »Ko se je vse skupaj zgodilo, so me poklicali na morje in mi dejali, naj se vrnem. Škodo sem prijavil na zavarovalnici, ker so mi tako svetovali prav policisti.« Slovenec z romskimi koreninami je istočasno razložil, da stvari ni zavaroval sam, ampak njegova zunajzakonska partnerica Bajriša Haliti. Tudi sicer je bil Ramadan Maljoku vsaj navzven videti v slabem zdravstvenem stanju. Tako naj bi že dvakrat doživel srčni infarkt, je sladkorni in srčni bolnik. Istočasno je opomnil, naj si člani senata ogledajo, katera zdravila jemlje za zgoraj omenjene težave. Rom je ponovno hitel pojasnjevati, zakaj je doma potreboval železno palico (ta naj bi pripravljena čakala izvajalce požiga): »Greznica je bila polna, večkrat sem jo že dal izprazniti, potrdilo naj bi bilo tudi na sedežu Nigrada.« Z izpovedjo strokovnjaka za eksplozije se bo sojenje nadaljevalo v začetku maja.
Pobral bi 200 tisočakov
Ko je 21. avgusta lani prebivalce Greenwicha stresla eksplozija, članov družine Ramadana Maljokuja ni bilo doma. Celotni napad na novejšo hišo naj bi bil do potankosti načrtoval sam Ramadan, ki si je obetal izplačilo 193.000 evrov zavarovalnine. Za toliko je namreč le nekaj mesecev pred usodno eksplozijo zavaroval dom svoje družine. Med iskanjem povezav pa so policisti ugotovili, da Ramadan Maljoku pravno sploh ni lastnik hiše, ampak ima na papirju hišo v lasti njegov komaj šestletni sin z istim imenom. Načrt je bil takšen, da naj bi trojica Istranov napad uprizorila, kot da je motiv zanj rasna nestrpnost. Še preden so hišo polili z vnetljivo tekočino in zanetili požar, so imeli nalogo, da opustošijo notranjost hiše, razbijejo vse pohištvo in zidove popišejo z grafiti, žaljivimi do Romov.
