LJUBLJANA – Kako lahko administrativna odločitev zaplete začetek sojenja, kaže primer z ljubljanskega okrožnega sodišča. Pred kratkim je moral na zatožno klop po razveljavljeni oprostilni sodbi sesti Milan Trivković. Gre za Ljubljančana, ki naj bi bil eden tistih, ki so 26. junija 2014 ugrabili in nato v gozdu na robu Ljubljane mučili Zorico Škrbić, partnerico roparja sefov SKB Dejana Vidmarja.
Tožilstvo je prepričano, da je žrtev najprej opazoval, da bi ugotovil njene vsakodnevne navade, in tudi vozil belo alfo z ugrabljeno zadnji del poti v gozd, kjer sta jo Željko Petrović in Blagoje Sazdov mučila. Nato so jo odpeljali v Podpeč in vrgli iz avta, zaradi hudih poškodb pa je ob cesti umrla.
Na prvem sojenju je Trivković vseskozi zanikal vpletenost v ugrabitev. Tako se v zameno za priznanje krivde ni pogodil s tožilko Matejo Gončin. To so storili Petrović, Sazdov in Senad Livadič, ki je bil obtožen pomoči pri ugrabitvi. Prvi je zaradi hudodelskega združevanja, ugrabitve in povzročitve posebno hude telesne poškodbe dobil 15 let zapora, drugi leto manj, tretji pa dve leti in dva meseca zapora.
Upoštevala pomislek obrambe
Kot rečeno, bi moral Trivković zdaj spet podati svoj zagovor, a se to ni zgodilo. Njegov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je sodni senat, ki mu predseduje Barbara Črešnar Debeljak, opozoril, da je zaradi predodelitve zadeve na specializirani oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča, zaradi česar so celoten primer vzeli iz rok sodnice Vesne Podjed (ta je vodila prvo, razveljavljeno sojenje) in ga predali novi sodnici ter tudi novemu senatu, prišlo do kršitve pravice obtoženca do naravnega sodnika. To pa lahko po mnenju odvetnika vpliva na končni izid postopka. Spomnil je, da višje sodišče, ki je sicer naložilo, da je treba v vnovičnem sojenju opraviti ogled kraja kaznivega dejanja, ovrednotiti izpovedi že zaslišanih prič in zaslišati še nekatere, ki jih doslej niso, tožilki ni ugodilo v zahtevi po sojenju pod novim senatom. Glede na to, da obramba nima pomislekov o nepristranskosti sodnice in senata, po besedah odvetnika lahko na to le opozori in ne more predlagati njegove izločitve.
Tožilka se s tem ni strinjala in je menila, da gre za običajen manever obrambe, ki vodi v zavlačevanje kazenskega postopka. Po polurnem premisleku je sporočila, da bo o pravilnosti odločitve sodne uprave povprašala samega predsednika sodišča, saj je pravica do naravnega sodnika zagotovljena na ravni ustave.
