Umorjeni v rokah
 še stiskal daljinec

LJUBLJANA – Pod streli je umrl Mustafa Rastoder. Zaposlen v varnostni firmi je opravljal delo varnostnika v BTC. Sosedom ga je zelo žal: »Bil je miren, zgleden sosed. Super fant! Komaj 27 let je imel. Vedno je vsakogar prvi pozdravil, tako odraslega kot otroka. Te je še posebno navduševal s svojim majhnim psom.« Kronisti so poročali o tragediji, ki se je zgodila v noči na 19. januar 2009 v ljubljanski Šiški. Mustafa je gledal televizijo, ko je krvnik vdrl v stanovanje in ga presenetil, saj je bil zjutraj, ko so ga našli mrtvega, še zleknjen na kavču, v rokah pa je stiskal daljinski upravljalnik. Osem strelov je bilo merjenih natančno in več je bilo smrtnih: petkrat v srce, po enkrat pa v glavo, tilnik in nogo.

Balistik jih je spravil v dvom

Po začetnem tavanju so policisti prijeli tedaj 24-letnega Radenka Đurđevića in sprva je vse že kazalo na to, da bodo nadaljnji postopki zlahka pripeljali do obsodbe za uboj. Osumljenec je namreč zločin priznal. A glej ga, zlomka, čim se je začelo sojenje, je obrnil ploščo. Njegov odvetnik Miha Kunič je pojasnjeval, zakaj klient slabega pol leta po dogodku ne priznava več. »Policija ga je namesto za dovoljenih 48 ur pridržala za kar 64, ves ta čas so pritiskali nanj, da se je nazadnje zlomil in priznal. Po več kot 60-urnem mučenju ni več vedel, kaj govori in podpisuje.«

Podpisal je priznanje, ki ga je nato torej potegnil nazaj, v svoj zagovor pa navrgel 12 besed: »Tega nisem storil, za zdaj pa ne bom odgovarjal na nobena vprašanja.« Ni hotel komentirati obtožb, da se je Mustafi – ta naj bi se ukvarjal z mamilarskimi posli – maščeval, ker naj bi svojo punco in Radenkovo sestro Anjo zvlekel v svet odvisnosti.

Proces se je na kazenskem okrožnem sodišču iz razprave v razpravo bolj zapletal, še najbolj ga je začinil balistik Janez Golja. Čeravno so forenziki na Đurđevićevih rokah in majici odkrili smodniške sledi, je Golja porekel, da ni nujno, da je bil tudi strelec, in da je take sledi lahko nase dobil že, če je bil v usodnih trenutkih v istem prostoru kot tisti, ki je streljal na Rastoderja. Prav te besede pa so okrožni senat pripeljale v tak dvom, da so Đurđevića aprila 2010 oprostili.

To ni veljalo za dolgo, saj se je s primerom spopadlo višje sodišče, kjer je bil Radenko še redkobesednejši kot na okrožnem, saj je izdavil le tri besede: »Nisem ga ubil.« Čeprav so imeli višji sodniki na voljo enak spis kot okrožni in v njem popolnoma enake dokaze, so jih prepričali, da so tožilci na zatožno klop pripeljali pravega človeka. Februarja 2011 so Đurđevića obsodili na 12 let zapora. Nato so se oglasili vrhovni sodniki in jim poočitali, da so se prenaglili. Vse skupaj so razveljavili, jim primer vrnili v vnovično odločanje, na višjem sodišču pa so se odgovornosti razbremenili s sklepom, naj se z Rastoderjem znova ukvarja prva stopnja.

Bine spet (le) priča?

Po vseh sodnih peripetijah v tej zgodbi – nazadnje je spis za več kot tri leta obležal v predalu – so se na okrožnem sodišču le odločili, da primer obudijo, zato so na zatožno klop znova povabili tistega, za katerega preiskovalci zločinov menijo, da je ustrelil Rastoderja. Zakaj šele zdaj – v sredo, 27. maja – vnovični začetek sojenja oziroma predobravnavni narok? »Spis je bil sodniku, ki obravnava zadevo, dodeljen od odhodu drugega sodnika konec maja lani, v vmesnem času pa zaradi zasedenosti z drugimi zadevami te zadeve ni bilo mogoče razpisati,« odgovarjajo na okrožnem sodišču.

Na sceno bo zagotovo spet stopil odvetnik Kunič, ki že od vsega začetka vztraja, da »postopek temelji zgolj na eni izsiljeni izjavi. Skrajni čas je, da organi pregona najdejo pravega storilca.« Prepričan je, da ve, kdo je pritiskal na petelina, Rastoderjev prijatelj Bine Jovanović namreč, zaradi mamil in nekega denarja. In čeprav je bil ta že zaslišan v prejšnjem postopku, ko je zatrjeval, da se ni nikoli pečal z mamili, je v začetku leta 2012 pri Brescii padel z več kot štirimi kilogrami kokaina.

Po navodilih vrhovnega sodišča pa ga morajo znova zaslišati. A če in ko ga bodo, ga bodo le kot pričo, je slišati iz vrst organov pregona, saj da nosilka spisa Helena Zobec Dolanc noče niti slišati o odvetnikovi teoriji, da je on umoril Mustafo Rastoderja. Po njenem je krivec le eden, Radenko Đurđević, ki bi moral v zaporu preživeti najdaljše možno obdobje za zagrešeno kaznivo dejanje uboja, torej 15 let.