Umorjenemu ukradli štiri milijone evrov?

BANJALUKA, LJUBLJANA – Čeprav je od umora 33-letnega slovenskega državljana Nebojše Čubrilovića v Republiki srbski v Bosni in Hercegovini minilo že več kot leto in pol, bosanski policisti njegovega likvidatorja še vedno niso odkrili in vse bolj dobivajo težo besede enega od banjaluških kolegov, da je pri njih »žal tako, da če policisti kakega večjega zločina ne raziščejo v 48 urah, ga običajno nikdar ali skoraj nikdar«. 
Pred kratkim so bosanski novinarji o primeru Čubrilović pobarali tudi ministra za notranje zadeve Republike srbske Dragana Lukača. Na vprašanje, kako daleč je preiskava tega in nekaterih drugih umorov v tem delu BiH, ki so bili najverjetneje posledica obračuna podzemeljskih klanov, je diplomatsko odgovoril: »V posamičnih primerih je v ozadju res obračun kriminalnih skupin, ki so imele nerazčiščene račune, in na teh primerih intenzivno delamo. Glede teh umorov tudi razpolagamo s podatki, ki nas usmerjajo proti določenemu cilju, vendar pa o tem ne morem govoriti.«

Zapuščina 
brez dedičev

Ljubljansko okrajno sodišče je ta teden objavilo oklic v zapuščinski zadevi za Ljubljančanom Čubrilovićem (poročenim očetom dveh otrok), iz katerega gre slutiti, da so se svojci dedovanju po njem odpovedali, in ker gre torej za zapuščino brez dedičev, je objavljen oklic neznanim upnikom, ki smejo pridobiti podatke o njegovem premoženju, upniki lahko zahtevajo, da se zapuščina brez dedičev prenese v stečajno maso.

Seveda ni znano, ali in kaj je za seboj zapustil Čubrilović, vendar pa so občila Republike srbske nekaj mesecev po njegovi smrti objavile šokantno novico, da naj bi iz stanovanja, ki ga je ta imel najetega v Banjaluki, skrivnostno izginili štirje milijoni evrov, ki naj bi pripadali njemu. Tatvina naj bi se zgodila takoj po umoru, ki ga je neznanec izvršil 1. oktobra 2015 okrog 23. ure. Kot je povedal vir blizu preiskave, so kriminalisti za to, da naj bi v stanovanju bilo toliko denarja, izvedeli šele, ko naj bi jim za to povedali Čubrilovićevi sorodniki.

Ljubljančan je kot podnajemnik živel v vili sredi Banjaluke, pred njo pa je iz orožja kalibra 7,65 milimetra nekdo v njegov hrbet izstrelil tri krogle, še eno pa v podlaket. Morilec za seboj menda ni pustil sledi, preiskovalci pa so ugotovili, da je v žrtev streljal z razdalje 10 do 15 metrov in da je nanjo najverjetneje prežal z dvorišča sosednje hiše. Konec januarja 2016 je banjaluška policija objavila, da so zaradi suma storitve kaznivega dejanja umora v zadevi Čubrilović na mejnem prehodu Gradiška aretirali državljana Slovenije M. S., vendar pa so pozneje sporočili, da ga s tem dejanjem sploh ne povezujejo, le izprašali so ga kot operativno zanimivo osebo, saj naj bi šlo za znanca žrtve umora.

Likvidacija povezana s Slovenijo?

Tako še vedno ni znano, ali je smrt Čubrilovića kakor koli povezana z nekaterimi drugimi še vedno neraziskanimi umori v stilu mafijskih likvidacij, ki so se v istem obdobju zgodili v Republiki srbski. Nekateri sicer ozadje umora iščejo v združbi Milanka Sredića, ki je bila predtem na kranjskem sodišču obsojena zaradi tihotapljenja 20 kilogramov čistega kokaina. Na gorenjski avtocesti so leta 2012 odkrili drogo v fiatu multipli ter odvzeli prostost sopotniku in vozniku, Toniju Raduniću Progarju ter nekdanjemu lastniku teniškega centra Gradiant Martinu Udoviču.

Radunić Progar se je odločil za sodelovanje s tožilstvom, zato jo je odnesel s kaznijo leto dni zapora. Poleg Sredića in Udoviča so se na zatožni klopi znašli tudi Dejan Vidmar (obsojen zaradi ropa sefov SKB na 14 let zapora), Dule Mikić, Dejan Pejovski, Čubrilović, Žarko Tešanović in Miroslav Banjac. Doletele so jih visoke zaporne kazni, še najnižja prav Čubrilovića, prisojenih mu je bilo leto in pol zapora.

Ker pa se je Čubrilović ravno v tem času pri nas znašel v primežu še ene kriminalistične preiskave proti tihotapcem drog, jo je popihal v Bosno, katere državljanstvo je prav tako imel, Slovenija pa je za njim razpisala mednarodno tiralico. Proti tej združbi ravno poteka sojenje na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča. Čubrilovića je tožilstvo bremenilo, da je sodeloval v zgodbi tihotapljenja več sto kilogramov kokaina iz Južne Amerike v Evropo, ki pa se je popolnoma sfižilo. Na odprtem morju se je namreč jadrnici zlomil jambor, kapitana in posadko je rešila posadka tovorne ladje, še prej pa so tihotapci drogo odvrgli v morje.