LJUBLJANA – Čeprav so konec avgusta z mariborske enote za forenzično psihiatrijo ljubljansko okrožno sodišče obvestili, da je z njihovega stališča 32-letni Trboveljčan Safer Smajlović zdrav človek in nimajo z njim tam kaj početi, se ga vsaj še nekaj časa ne bodo znebili. Po seji v postopku za preverjanje ustreznosti varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu je namreč tričlanski senat sodnikov pod vodstvom Marjana Pogačnika sklenil, da ukrep za Smajlovića ostaja v veljavi.
Eni psihiatri tako, drugi drugače
Smajlovićeva lečeča psihiatrinja Angela Ficko Zalokar v dopisu pojasnjuje, da ima le blag psihoorganski sindrom in zaradi tega zdravljenja na psihiatriji pač ne potrebuje. Njegove zdravstvene težave so po njenem celo v domeni druge veje medicine, in sicer nevrologije – ko je bil star 10 let, so mu odkrili tumor na možganih in ga operirali, poleg številnih drugih zdravstvenih težav pa so mu ostali tudi epileptični napadi.
A medtem ko na mariborski psihiatriji torej menijo, da nekdo, ki jemlje le nevrološka zdravila, nima kaj početi na psihiatriji, so Smajlovića v kazenskem postopku za potrebnega psihiatričnega zdravljenja razglasili prav psihiatri. »Tridesetega junija 2013 je pred lokalom Kokos na Prapretnem nad Hrastnikom z nožem dolžine 25 centimetrov, rezilo je bilo dolgo 11 in široko tri centimetre, šestkrat zabodel v prsni koš Radenka Pušića, da je ta zaradi izkrvavitve umrl. Med dejanjem je bil neprišteven in ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja,« se je pred natanko letom dni na kazenskem oddelku okrožnega sodišča glasil tožilski predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v ustanovi.
Organi pregona za Smajlovića niso niti mogli zahtevati do 15 let zapora zaradi uboja in ga poslati za zapahe, saj je izvedenec za psihiatrijo Gorazd V. Mrevlje ugotavljal, da je na dan uboja Smajlović v kombinaciji z nevrološkimi zdravili popil tudi veliko preveč alkohola, da bi lahko še imel v oblasti svoje početje. Sposobnost obvladovanja ravnanja naj bi bila pri njem celo popolnoma ukinjena. Poleg tega je ugotovil še, da gre za hudo psihoorgansko spremenjenega moškega, ki večino osebnostnih značilnosti pri sebi sicer prepoznava in se jih na naiven in infantilen način zaveda, ne zmore pa jih upoštevati pri načrtovanju svojega početja in predvidevanju posledic le tega. Smajlović je po Mrevljetu tudi v čustvenem smislu stereotipen in nerazgiban, gre za infantilnega in nezrelega moškega, njegove umske sposobnosti so borne. Stanje v smislu slabšanja psihoorganskih sprememb in poglabljanja organske spremenjenosti pa se bo le še slabšalo in napredovalo, se je za potrebe sodnega postopka glasilo izvedensko psihiatrično mnenje.
Z laičnega vidika je kajpak nemogoče ugibati, kako je sploh mogoče, da eni psihiatri o Smajloviću govorijo kot o discipliniranem, ustvarjalnem in dobro vodljivem človeku, ki je kritičen do dejanja, ki ga je zagrešil, drugi pa pri njem odkrivajo celo kopico težav in da prav glede uboja Pušića daje občutek, da je povsem neprizadet in nezaskrbljen. Toda za sodišče je obveljala Mrevljetova.
Po sodniški logiki na psihiatriji do smrti?
Čeprav je Pogačnikov senat poleg pisma iz mariborske psihiatrije razpolagal tudi z dopisom iz trboveljskega centra za socialno delo, da je, če ne uživa alkohola, Smajlović popolnoma urejena oseba, njegov odvetnik mag. Igor Grošelj pa je sporočil, da klient soglaša tudi z delnim odvzemom poslovne sposobnosti, kar pomeni, da bo doma oče v vlogi skrbnika skrbel za to, da bo redno jemal zdravila proti epilepsiji in jih ne bo poplakoval s pivom ali še kako močnejšo alkoholno pijačo, je zavrnil prošnjo za ustavitev izvajanja varnostnega ukrepa.
Sodniki se sklicujejo na Mrevljetovo mnenje, da obstaja ponovitvena nevarnost, ki jo je mogoče odpraviti in nadzirati le z zdravljenjem in varstvom v zavodu. Če bi bil Smajlović na prostosti, bi namreč lahko že ob najmanjših obremenitvah ali konfliktnih situacijah pričakovali nekontrolirane in neobvladljive izbruhe agresije, besa in nasilja, ki bi se ob prisotnosti alkohola le še stopnjevali.
Na to odločitev okrožnih sodnikov se je Smajlovićev odvetnik Grošelj že pritožil, saj je prepričan, da bi morali pri odločitvi izhajati iz okoliščin, ki so bile podane v času njihovega odločanja, ne pa iz tistih, ki so bile podane v času izdelave izvedenskega mnenja, to je bilo julija lani. Grošlju so se v pritožbi zapisale kar malce cinične, a še kako pomenljive besede: »Če izhajamo iz logike sodišča, da se pri odločanju opira zgolj na izvedensko mnenje, bo moral obdolženi kar do smrti ostati zaprt v zdravstveni ustanovi, in to kljub temu da bi se pozneje izkazalo, da je povsem ozdravel.« Grošelj tudi veliko bolj verjame Ficko Zalokarjevi, ki kot lečeča psihiatrinja že precej dlje od leta dni vsakodnevno skrbi za Saferja Smajlovića, kot pa Mrevljetu, ki ga je videl le enkrat.