Umoril očima in šel na morje

RAKEK, LJUBLJANA – Akterju zadnjega od 13 umorov, ki so lani pretresli Slovenijo, se je izpolnila želja. Petindvajsetletni Janez Žurga, ki naj bi pretepel, 15-krat zabodel in zadušil svojega 61-letnega očima Dušana Stražiščarja, baje noče niti slišati o naporih svoje odvetnice Maje Kristan, da bi prepričala strokovnjake za človeško psiho, naj ga spoznajo za neprištevnega in da torej ne bi bil odgovoren za svoje dejanje. Proti njemu, tako odvetnica, je bila pred nekaj dnevi vložena obtožba, ki je noče komentirati, saj še ni pravnomočna, je pa potrdila naše informacije, da klientu preti kar 30 let zapora, saj naj bi moril iz nizkotnih nagibov. Po mnenju psihiatra pa med dejanjem ni bil neprišteven, ampak bistveno zmanjšano prišteven in torej tudi kazensko odgovoren.

Psiholog: ni ravnal pod zavestno kontrolo

Zločin se je zgodil 17. decembra zjutraj v stanovanju na Postojnski cesti na Rakeku. Janez naj bi se najprej s pestmi spravil nad Dušana, da se je temu razlila očesna votlina, polomil mu je nekaj obraznih kosti in ga poškodoval tudi po drugih delih telesa. Na že tako hudo ranjenega človeka naj bi se nato spravil še z nožem, ga štirikrat zabodel v obraz, sedemkrat v vrat, trikrat v hrbet in enkrat v sence, ko je žrtev omahnila na posteljo, pa je napadalec pograbil blazino in mu jo toliko časa tiščal čez obraz, da je obležal negiben. Da gre za najhujšo obliko umora, so prepričani organi pregona, ki ga je mladenič storil iz maščevalnosti. Brutalno naj bi se spravil na očima, ker je bil prepričan, da je bil ta v desetih letih skupnega življenja do njega nasilen in hudoben, da ga je podil iz stanovanja in da je prav zaradi njega tudi duševno zbolel, pomenil pa mu je tudi oviro do materine ljubezni oziroma – tako tožilci – do njenega denarja.

Ko se bo sodni proces na kazenskem oddelku okrožnega sodišča v Ljubljani začel, pa umor očima ne bo edini tožilski očitek na Žurgov račun. Obtožen je namreč tudi kraje motornega vozila, saj naj bi po tem dejanju ukradel Stražiščarjev avtomobil chevrolet kalos in se z njim odpeljal proti Kopru, med potjo pa se ustavil na Petrolovem servisu pri Kozini ter s tam parkiranega passata ukradel registrski tablici ter ju namestil na chevroleta.

In čeprav je po naših informacijah izvedenec za klinično psihologijo menil, da Žurgovo ravnanje usodnega jutra ni bilo pod zavestno kontrolo, so se tožilci oprli predvsem na mnenje izvedenca za psihiatrijo, ki je edini usposobljen za odgovor na vprašanje o prištevnosti. Po njegovem ima Žurga resnici na ljubo več duševnih motenj in je bila med dejanji njegova sposobnost razumeti svoja dejanja in obvladovati svoja ravnanja bistveno zmanjšana, toda ni govora o neprištevnosti.

Patolog: vzrok smrti zadušitev

Žurgo so koprski policisti prijeli kakšni dve uri po zločinu, kar sam jih je poklical iz telefonske govorilnice v avtokampu v Ankaranu. »Na Rakeku sem ubil očima, pridite me aretirat.« Še preden je prekinil zvezo, je dežurnemu na OKC zaupal, da je med zapuščanjem stanovanja na Rakeku zaklenil vrata ter v ključavnici zlomil ključ, da mati ne bo mogla priti noter. Kajpak je stekla bliskovita policijska akcija, osumljenec se je v Ankaranu mirno predal ter jim povedal, da je očimov avto pustil pri Mercatorju, takoj pa dodal še, da so na njem nameščene tablice, ki jih je ukradel na zadnjem bencinskem servisu pred Koprom.

O klicu iz Ankarana so uslužbenci koprskega OKC takoj obvestili tudi ljubljanske kolege, ti so na Rakek napotili cerkniška policista. Obstala sta pred vrati stanovanja, v ključavnici je bil namreč zares zlomljen ključ, pogledala pa sta, kaj piše na listu papirja, ki je bil položen na tla na vrhu stopnic. Bilo je to Žurgovo pisanje: »Pokliči policijo, ne v sobo, Dušan mrtev, pravice na sodišču, resno, srečno, oprostite.«

Na pomoč so preiskovalcem zločinov prihiteli domači gasilci, s posegom so odprli vrata in policisti so v prostoru, ki je bil razmetan, po stenah pa so bili madeži krvi, naleteli na Stražiščarjevo truplo. Ležal je torej na okrvavljeni postelji, čez glavo je imel še vedno vzglavnik, ob truplu je bilo rezilo. Dežurna zdravnica je ocenila, da je smrt nastopila nekje po šesti uri zjutraj, pozneje pa je izvedenec ugotovil, da med šesto in osmo, in potrdil je sume, da za Stražiščarja ni bilo usodno pretepanje ali zabadanje, ampak zadušitev z vzglavnikom.

Ni se branil pred očimom

Ko so zdaj nepravnomočno obtoženega Žurgo zaslišali na preiskovalnem oddelku sodišča, o očitanem dejanju ni hotel govoriti, ko so mu prebrali, kaj vse naj bi naredil svojemu očimu, pa si je zatisnil ušesa in polglasno mrmral.

Nekoliko bolj se je razgovoril le o otroštvu, ki ga je z materjo Gordano, očetom, polbratom Slađanom in polsestro Slađano preživljal v Cerknici, ko pa je družino zapustil oče, so komaj shajali iz dneva v dan. Na pragu pubertete je izvedel, da se bodo preselili k Stražiščarju, česar pa si on ni želel, a se je selitev kljub temu zgodila. Razlagal je tudi o pravem peklu, ki naj bi ga doživljal na Rakeku, saj naj bi bil pijani očim do njega večkrat nasilen in ga podil, s takim odnosom pa naj bi ga spravil celo na psihiatrijo v Idrijo.

Večina sorodnikov je sicer razmerje med njim in Dušanom opisovala drugače in so vzroke za težave pripisovali prav Janezu, a kakor koli je že bilo, konec lanskega leta se je zgodila tragedija.

Kot je še povedal Žurga, je že dan prej prišel na Rakek iz Ljubljane, kjer si je našel začasno prebivališče, ter mater in očima zaprosil, ali sme prespati. Dušan ga je odslovil, zato se je zatekel v klet.

Niti s črko pa ni omenil, da naj bi nato ponorel, saj je zaslišana polsestra dejala, da ji je mati zaupala, da ju je tedaj besedno napadel in na Dušana začel vpiti »pejt v pizdo materino, da bi crknil!«, na mater pa, da je »prokleta prasica, nisi vredna, da si mati«!

V kleti naj bi ga pozneje odkrila in tudi od tam naj bi ga Dušan napodil, je nadaljeval 25-letnik, zato je noč preživel v bližnjem gozdu. Zjutraj je znova potrkal na vrata, mati je že odšla v službo, zato mu je vrata odprl Dušan, potožil mu je, da je premražen in lačen ter da bi nekaj pojedel in malce zaspal. A naj bi naletel na hladnokrven odziv, očim naj bi se začel dreti nanj, ga odrivati in poditi ven...

Izvedenec za sodno medicino pa meni, da ne držijo Žurgove trditve, da naj bi ga očim celo napadel z nožem in da se je porezal po roki, ko mu je vzel nož. Dveh majhnih ran po mnenju izvedenca pač ne gre pripisovati obrambnim poškodbam, ki nastanejo, ko napadeni napadalcu iz rok vzame oster predmet.