Umoril nasilnega očeta, ki je še spal z nožem

ZAGORJE OB SAVI – Čeprav je sorodstvo vzelo v bran 42-letnega Zagorjana Radenka Malića in za domnevno gorje, ki se je dogajalo v družini, obtožuje njegovega 67-letnega očeta Spasoja, je ljubljanska tožilka Ana Bučar Brglez glede družinske tragedije neomajna: po njenem mnenju je Radenko očetomor zagrešil zato, da bi mu preprečil prodajo družinskega stanovanja (gre torej za dejanje iz koristoljubnosti), ter iz maščevanja, saj ga je sovražil in preziral zaradi dolgoletnega telesnega in duševnega nasilja nad njim.

Za prihodnji teden je napovedan predobravnavni narok na kazenskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, obtožba pa Radenka bremeni umora po četrtem odstavku 116. člena KZ-1, storil ga je torej iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov. Pretilo mu bo od 15 pa do najvišjih možnih 30 let zapora.

Spomni se le prvega udarca

Spasoje se je z ženo Mirjano in hčerjo Roso že pred slabima dvema desetletjema iz Zagorja vrnil v rodno Bosno, na začetku letošnjega leta sta se zakonca ločila, Spasoje pa se je 9. aprila v Slovenijo vrnil zato, da bi prodal stanovanje ter iz njega izselil sina in njegovo družino. Da bi mu to preprečil, se je sin odločil, da ga spravi s sveta. Radenko in njegov odvetnik Borut Markošek bosta vsaj ta očitek organov pregona zagotovo poskušala izničiti z dokazovanjem, da je bil Spasoje le polovični lastnik stanovanja, druga polovica pa je bila napisana na njegovo bivšo ženo. Ker pa premoženje med njima še ni bilo razdeljeno, naj Spasoje sploh ne bi mogel prodati stanovanja.

Ko se je zvečerilo, je Radenko pričakal očeta na avtobusni postaji in odpeljala sta se v Zagorje, kjer je ob starem mostu čez Savo sin očeta s sekiro kranjsko dvakrat udaril po glavi, da je ta padel, nato pa še najmanj 17-krat z ostrim delo orodja silovito zamahnil po njegovem hrbtu, vratu in glavi.

Še ko sta se peljala proti Zagorju – tako je na zaslišanju pripovedoval Radenko –, mu je pijani oče grozil s selitvijo iz stanovanja ter se drl nanj. V takem stanju ga zaradi dveh otrok ni hotel odpeljati v stanovanje, zato je parkiral na zagorski železniški postaji, da bi počakal, da se pomiri. Pa se ni, celo metrski tram naj bi oče pograbil in ga vrgel v njegovo smer. Nenadoma naj bi Spasoje skočil na Radenka, ta pa naj bi ga s pestjo udaril v obraz, da je padel in negibno obležal. Tako vsaj govori Radenko, čeprav sodni izvedenec za sodno medicino trdi, da oškodovanec ni prejel niti enega udarca s pestjo ter da so vsi bili prizadejani s sekiro. Sin nadaljuje, da se je vrnil do avtomobila, se odpeljal domov, vzel sekiro ter se vrnil na kraj zločina. Spomni se le prvega udarca, potem pa tema... Taka je torej obtoženčeva zgodba, žrtvine kajpak ne bomo izvedeli nikoli.

Pomenljivo sicer je, da večina članov družine in sorodnikov pritrjuje Radenkovi pripovedi o tem, da je bilo življenje s Spasojem zaradi njegovega nenehnega nasilja nad sinom in ženo zelo težko, še najhuje naj bi bilo v zadnjih 10 letih, ko se je vdal alkoholu. Toda sin pravi, da je imel očeta kljub vsemu rad, čeprav ga je ta enkrat napadel celo z nožem, drugič pa z vilami.

Še vnuk naj
 bi se ga bal

Če na predobravnavnem naroku ne bomo priča obtoženčevemu dogovoru s tožilci za milejšo kazen v zameno za priznanje krivde, se bo na glavni obravnavi na prostoru za priče zvrstila kopica sorodnikov. Spasojeva žena Mirjana je doslej govorila, da jo je po ločitvi mož vrgel iz hiše, ona pa je od njega zahtevala, naj nanjo prepiše svojo polovico zagorskega stanovanja. O tem, da aprila načrtuje odhod v Slovenijo, ni vedela, je pa potrdila sinove besede, da je bil Spasoje zelo nasilen do nje in njega, bojda so se ga bali tudi preostali člani družine. Mati je prepričana, da bi bil sin sposoben ubiti očeta le, če mu je ta predtem hotel kaj storiti. To je sploh ne bi presenetilo, saj se nasilni Spasoje niti med spancem ni ločil od svojega noža s 30-centimetrskim rezilom.

Tudi Rosa je vzela v bran brata z besedami, da se je še sama bala očeta, čeprav se je nikoli ni dotaknil, se je pa toliko bolj spravljal na Radenka in predvsem zadnje desetletje, ko je pil, tudi na mater, ki je naposled morala pobegniti od njega. A čeprav naj bi Spasoje trpinčil Radenka – nadaljuje Rosa –, »se je ta ves čas trudil ohranjati dobre odnose z očetom, nosil mu je darila in pomagal pri opravilih v hiši«.

Priče torej po vrsti govorijo o Spasoju kot o »alkoholiku, ki je imel eksploziven značaj«, o »vzkipljivem človeku, ki sicer ni bil slab človek, je pa vselej hotel imeti svoj prav«, njegov vnuk in Radenkov sin pa celo pravi, da so »obiski dedka v Bosni potekali v nelagodnem vzdušju zaradi dedkove opitosti in norenja«, je popolnoma jasno, da je Radenko storil nekaj, česar ne bi smel. Vzel je pravico v svoje roke, kar je po prepričanju tožilke Bučar Brglezove popolnoma nedopustno, saj je človeško življenje nedotakljivo in najvišja vrednota,

Izvedensko mnenje psihiatra Vanje F. Rejca je, da se je pri Radenku Maliću strah pred očetom – te ga v življenju ni nikoli pohvalil, podpiral ali mu bil roditeljsko naklonjen – mešal s sovraštvom, pri njem pa so bili prisotni tudi znaki depresije in potlačene agresivnosti, vendar je bil med zločinom popolnoma prišteven, torej je med napadom na očeta dobro vedel, kaj počne, in se tudi zavedal, da je odvzem življenja kaznivo dejanje.