MARIBOR – Že malce daljša zaporna kazen bi za Mariborčana Ivana Grobina verjetno pomenila, da bo do smrti v ječi. Če pa bi bil denimo zaradi umora iz brezobzirnega maščevanja obsojen na najvišjo možno kazen (30 let zapora) in bi jo odslužil v celoti, bi bil lahko spet na prostosti šele, ko bi dopolnil 117 let! Vendar nas bo betežni starec, ki se bori s kožnim rakom, zagotovo zapustil že prej.
Zaradi očitanega mu zločina – 87-letnik je po obtožbi 28. januarja s pištolo z enim strelom v zatilje zahrbtno umoril 70-letno partnerico Ano Rambaher – je bil nekaj časa v priporu, zadnja dva tedna pa zanj skrbijo na forenzični psihiatriji, a je tam zaradi starosti in splošnega zdravstvenega stanja, ne pa zaradi morebitnih duševnih tegob.
Kramljal z izvedencem
In čeprav je Grobin ves čas pridno sodeloval s preiskovalci zločinov, prijetno kramljal tudi s sodnim izvedencem za psihiatrijo Mladenom Vrabičem, ki ga je za čas zločina razglasil za popolnoma prištevnega, se je vse skupaj zapletlo, ko so proti njemu na kazenskem oddelku mariborskega okrožnega sodišča razpisali predobravnavni narok. Konec maja, ko so ga pazniki pripeljali v invalidskem vozičku, je na vprašanje sodnice Tanje Rot, ali ve, zakaj je na sodniji, odvrnil, da je ne sliši, na naslednje vprašanje, ali je vsaj prebral obtožbo, pa je odgovoril, da je slep, ker ima na obeh očesih sivo mreno.
Ker je odvetnik Tomaž Žiger prepričan, da se je duševno zdravje klienta v času po očitanem mu dejanju močno poslabšalo, so na včerajšnji začetek sojenja kot prvega povabili psihiatra in ga pobarali, ali je Grobin sploh sposoben spremljati sojenje. Po pregledu zdravstvene dokumentacije je bil Vrabič jasen: »Ni razloga, da ne bi bil sposoben.«
Šus še sebi
»Dobro, če ste se odločili, da ne slišite...« je obtoženca ogovorila sodnica, mu dala pravni poduk, tožilec Darko Simonič pa je prebral besede obtožbe. In tudi Grobin je spoznal, da bo zanj morda najbolje, če kar poda zagovor.
To je storil skoraj popolnoma nerazumljivo, pa vendar; povedal je, da je prepričan, da mu je partnerica poslabšala vid s kapljicami, ki mu jih je dajala v oči. »Tudi zdaj je stanje nespremenjeno, vidim na primer vas kot žensko, ne morem pa oceniti vaše starosti. Tako motno vidim,« je dejal sodnici, nato pa nadaljeval svojo zgodbo o usodnih trenutkih 28. januarja, ko je okrog 20. ure ustrelil partnerico. »Ana je izrekla veliko žaljivk in me preklinjala z vsemi živalmi. Rekla je: 'Ubila te bom in požrla te bom.' Zaradi tega je prišlo do dejanja. Slep sem, bila je tema, svoje orožje sem sprožil v prazno črnino. Ker pa je ona utihnila, sem vedel, da je prizadeta, zato sem se odločil in dal šus v glavo samemu sebi.«
V nasprotju z Ano Rambaher, ki je naslednjega jutra okrog osme ure umrla, je Ivan Grobin preživel in hitro se je sodni proces proti njemu končal. V imenu ljudstva je obsojen na 20 let zapora in s prvostopenjsko sodbo tako velja, da bo spet na prostosti, ko bo star 107 let.
