CELJE – Na celjskem okrožnem sodišču se je pred velikim senatom, ki mu predseduje sodnik Zoran Lenovšek, začelo sojenje Velenjčanu Romeu Bajdetu, ki je v noči na 27. december lani umoril svojo partnerico Lidijo Škratek, mamo njunih dveh sinov, s katero sta se v tistem času že razhajala. Sojenje se je začelo z zagovorom obtoženega, ki je podrobno pojasnjeval, kaj se je dogajalo usodnega dne, in tudi, kaj se je v njunem odnosu dogajalo že mesece prej. Bajde je že na predobravnavnem naroku povedal, da se zaveda, kaj je storil, in da dejanje obžaluje, da pa ne drži, kot mu v obtožnici očita tožilstvo, da je dejanje storil zaradi ljubosumja.
Videl, da je »adijo«
»Lidija je imela že nekaj časa drugega prijatelja, to sem vedel in sem šel na velenjski center za socialno delo in prosil, da uredijo vse potrebno za razvezo. Nič nisem nasprotoval tej zvezi, a dejstvo je, da so se stvari kar nabirale in nabirale, midva pa sva kljub nesoglasjem še vedno živela v skupnem stanovanju. Oktobra sva v Šoštanju še skupaj odprla gostilno in vse je bilo v redu, potem pa je menila, da bi bilo bolje, če bi šla narazen. Celo vprašala me je, ali lahko gre ven s prijateljem, in jaz sem ji to dovolil. Ko se je zgodil neki hud pretep v neki gostilni, sem jo samo vprašal, ali ji je tega res treba, da hodi ven z drugimi,« je včeraj povedal Bajde, oče koroških dečkov. In tudi, da je imela Lidija kar tri telefone, on pa ji je plačeval stroške, od 250 do 300 evrov na mesec. Opisal je dogajanje tisto soboto, 26. decembra, preden sta zvečer skupaj odšla na koncert v Rdečo dvorano, kjer je nastopila skupina Šank rock. »Pila sva oba, ona viski, jaz pa jägermaister, zabavala sva se in plesala. Potem je rekla, da mora na stranišče. A se je kmalu vrnila, češ da je takšna gneča, da ne more čakati, zato me je prosila, ali ji dam pet evrov, da bo šla v lokal poleg dvorane. In ker ne moreš kar priti v lokal, samo zato, da bi šla na stranišče, je rekla, da bo še nekaj popila. A je ni bilo kakšno uro, zato sem jo šel iskat. Nisem je našel, ko sem se vrnil v dvorano, sem jo videl prihajati po stopnicah, oblečeno v plašč. Začela me je zmerjati. Bil sem prasec in ne vem kaj še vse, samo človek ne. In govorila je, da sem jaz zajebal ves večer,« je senatu opisoval Bajde. Omenil je, da je vzel še pomirjevala iz zelišč. Ker sta bila oba opita, sta se iz dvorane peš odpravila proti domu. »Še med potjo sva se kregala, saj sem želel vedeti, kaj sem naredil narobe in česa sem kriv. Šla sva mimo vrtca, čez travnik, takrat pa se je Lidija spotaknila na količkih v travi. Poskušal sem jo pobrati s tal, pa je rekla, naj jo kar pustim, da ima vsega dovolj, naj grem stran, sicer da bo poklicala policijo in rekla, da sem jo napadel. Ko je to rekla, se mi je utrgal film,« je dejal. Ni se dobro spomnil, ali jo je takrat tudi udaril in davil. Ve pa, da jo je zvlekel do grmovja, bolj na svetlo, pod luč, in ko je videl, da je »adijo«, tako se je izrazil, je odšel po avto, ki je ostal parkiran pri velenjskem Mercatorju, v neposredni bližini Rdeče dvorane. Lidijo je nato z zadnjimi močmi spravil v prtljažnik, saj je zaradi teže ni zmogel dvigniti in posaditi na sovoznikov sedež. »Bila je res težka, pa še pijan sem bil in ni šlo drugače. Lepo sem jo dal sedet, še podložil sem jo z jakno,« je opisoval Bajde. Dejal je še, da je bila Lidija, ko je odšel od nje po avto, zagotovo še živa, da mu je celo rekla, da ga ima zelo rada in da bosta že vse uredila. Potem ko se je vrnil na kraj zločina, pa res ni kazala več znakov življenja in tudi utripa ni bilo čutiti. A jo je kljub vsemu naložil v avto z namenom, da jo odpelje v zdravstveni dom.
sedet, še podložil sem jo z jakno.
Sprijaznil se je, da ima drugega
Ko je predsednik senata poskušal razvozlati, zakaj mrtve Lidije ni takoj odpeljal v zdravstveni dom, temveč se je z njo še nekaj časa vozil naokoli, med drugim je bil doma, kjer je na profil na facebooku zapisal celo nekakšno opravičilo za svoje dejanje, se podrobnosti vendarle ni mogel spomniti. »Vse, kar vem, kje vse naj bi bil, vem, ker so mi to povedali policisti in ker to piše v zapisniku,« je dejal Bajde. Dejal je tudi, da na Lidijo nikoli prej ni položil roke, saj je obiskoval Društvo za nenasilno komunikacijo. »Tja sem hodil z veseljem in učili so me, kako razreševati konflikte,« je dejal. Na velenjski center za socialno delo je vseskozi hodil sam in prosil, ali bi lahko za otroka našli primerno rejniško družino, saj on ne bi mogel skrbeti zanju. Dejal je, da je Lidijo posvaril pred tem, kaj vse govorijo ljudje, saj je ona delala v gostilni do poznih oziroma zgodnjih jutranjih ur.
»Preveč se je vživela v goste, ko je delala. Vem, da če delaš v gostilni, ne moreš sedet zadaj v skladišču. Ampak neka meja mora biti. Hitro je padla pod vpliv drugih moških, čim ji je nekdo malo na dušo popihal. Sporočila po telefonu z neprimerno vsebino so nonstop prihajala na njen telefon, tudi ob štirih in petih zjutraj, ona pa je trdila, češ da so ljudje pijani. Da je imela drugega, sem se ne nazadnje sprijaznil. Sploh potem, ko je rekla, da z Alešem Mikekom (gre za Lidijinega partnerja, ki naj bi ga imela pred umorom, op. p.) tako ne bi mogla živeti,« je še razlagal Bajde na sodišču. Usodnega večera ni imel namena iti na koncert, a ga je k temu nagovorila prav Lidija, ker Mikek naj ne bi mogel iti. »S seboj je vzela celo čutarico viskija. Pila je izredno,« je zatrdil Bajde, ki ni imel lepega otroštva, saj je živel v družini, kjer nasilja in alkohola ni manjkalo. Na vprašanje predsednika senata, ali drži, da jo je klical tudi po 400-krat na mesec, kar naj bi kazalo na to, da je vendarle bil posesiven, je Bajde dejal, da to drži in da se mu to zdi povsem normalno, saj je bil sam v tujini, kjer je delal, in jo je zato velikokrat klical.