Umor Cirila Luskovca preiskujejo že 16 let

ŠENČUR – Na generalni policijski upravi zagotavljajo, da nobenega primera, tako tudi ne nepojasnjenega umora Cirila Luskovca, ne prenehajo preiskovati, kar pomeni, da ne držijo obtoževanja, da po določenem obdobju takšne dosjeje preprosto spravijo v predal. Nasprotno, izkušeni kriminalisti iz skupine za preiskovanje nepojasnjenih umorov se lotevajo tudi v javnosti že pozabljenih zločinov, res pa je, da svojega dela ne obešajo na veliki zvon.

Če sledimo tem zagotovilom, moramo verjeti, da nekoč pride na vrsto umor znanega podjetnika, 45-letnega Cirila Luskovca, ki se je zgodil 6. maja 1997. Veliko let je že minilo od tedaj, zato ponovimo, da je podjetnikova nasilna smrt močno odmevala ne le na Gorenjskem, temveč po vsej državi. Zaradi izredno obširne preiskave, ki pa ni dala pričakovanih rezultatov, se je iz krvave zgodbe izcimila množica namigovanj, špekulacij in obtoževanj o obstoju nekakšne mafije, ki pobija podjetnike. Takšne zgodbe so znova dobile krila, potem ko je v naslednjih letih nasilne smrti umrlo še več znanih podjetnikov.

Ob tem se spomnimo sojenja tako imenovani Kovačevi skupini, obtoženi za ugrabitev in dva umora podjetnikov, ki se je začelo leta 2001 in je do pravnomočnosti sodbe trajalo kar veliko let, ko je prvoobtoženi Jožef Kovač soobtožencu Bojanu Makucu poleg umora Dušana Mavriča in Milana Tilija pripisal še umor Cirila Luskovca in 32-letnega Dobrivoja Šakanovića - Šakana 11. maja 1997, pet dni po Luskovčevi smrti.

Dejstvo je, da je tožilstvo tedaj prisluhnilo omenjenim obtožbam, vendar domnevno ni bilo dovolj dokazov za uvedbo preiskave, kajti o Šakanovem umoru je spregovoril le Bojan Makuc, ki je ob tem omenjal ime nekega podjetnika z Gorenjskega (Ciril Luskovec, op. p.). Drugi člani morilske skupine so molčali, na roko pa jim je šel samomor Bojana Makuca aprila 2002 v zaporu.

Pred 16 leti

Nasilna smrt 45-letnega Cirila Luskovca iz Srednje vasi pri Šenčurju torej še vedno zaposluje kriminaliste. Na policiji so po zločinu neradi govorili o podrobnostih, kajti ozadje, tako se je zdelo, je bilo zelo zapleteno. Istega leta septembra je Luskovčevo smrt dodatno ovila tančica skrivnostnosti, ko je v precej sumljivih okoliščinah umrl še en gorenjski podjetnik, 46-letni Milan Puce. Uradno naj bi storil samomor, pred tem pa se je znašel med osumljenci za umor Cirila Luskovca.

Luskovec je padel pod streli 6. maja 1997 malo po peti uri zjutraj. Ko se je žena odpravljala v službo, je na dvorišču njihove stanovanjske hiše na tleh uzrla mrtvega moža. Kriminalisti so oglednike opozorili na majhno ranico na pokojnikovi glavi, šele obdukcija je pokazala, da je bila dejansko strelna.

Najprej je bilo treba ugotoviti, ali je Luskovca smrt doletela na kraju, kjer je obležal, ali so ga morda morilci pred hišo odložili. Preiskovalci so zabeležili tudi malce čudno okoliščino, da domači pes ni dal od sebe niti glasu, kar je bilo za nekatere znamenje, da je poznal morilca.

Po umoru so zaslišali tako rekoč pol Gorenjske, vendar oprijemljivih rezultatov ni bilo. Ostalo je pri domnevi, da je Luskovca umoril plačani morilec, o motivu pa je zakrožila množica različic. Kot enega možnih vzrokov za obračun so omenjali Luskovčevo posojanje velikih vsot deviz različnim posojilojemalcem. Zasežena dokumentacija je odkrila imena tistih, ki so v finančnih poslih tesneje sodelovali z znanim Šenčurcem.

Kot rečeno, je par dni zatem v Ljubljani padla še ena žrtev domnevno naročenega umora. Neznanec je ustrelil Dobrivoja Šakanovića - Šakana. Kriminalisti so zaradi dveh umorov v par dneh še bolj zagnano zbirali obvestila in zasledili informacije o prodaji specialnih malokalibrskih pušk, s kakršno naj bi bil umorjen Luskovec. Sled jih je pripeljala do Ljubljančana S. F., pri katerem so našli opremo in orodja za izdelavo nekaterih delov pušk. Kazalo je, da so odkrili povezavo med morilskim orožjem in umorom. Kriminalisti so namreč nesporno ugotovili, da je bil naboj, ki je povzročil smrt Cirila Luskovca, izstreljen iz puške, kakršne je sestavljal S. F. A pozneje se je izkazalo, da S. F. z umorom ni imel nobene zveze, obsodili so ga le zaradi prometa z orožjem.

So v ozadju 
umora posojila?

Bližja je bila sled, ki so jo kriminalisti našli v Luskovčevi dokumentaciji o posojilih. Med zadolžnicami kot jamstvo za posojilo so odkrili ime Milana Puceta, nekdanjega policista, ki si je pri Luskovcu sposodil veliko vsoto – 500.000 mark. Posojilo naj bi Puce vzel za svoje podjetje IPC, denar pa je bil namenjen za nakup nepremičnin. Pri tem velikem poslu je kot garant nastopalo kranjsko podjetje ETP, za jamstva pa naj bi v obliki akceptnih nalogov poskrbela finančnica Marija S. Jamstva za posojila naj bi izročala Luskovcu v Pucetovem imenu. Takoj po teh odkritjih so Marijo S. v službi suspendirali, njena vloga oziroma morebitna povezava z Luskovčevo usodo pa nikoli ni bila pojasnjena. Poznavalci ozadja te zapletene finančne godlje so menili, da je gospa verjetno vsaj delno poznala kakšno skrivnost v zvezi z umorom.

Milana Puceta, ki se je znašel med osumljenci, so po zaslišanju spustili na prostost, kmalu zatem pa je presenetilo sporočilo, da so na parkirišču pri Podtaboru, ob gorenjski avtocesti, našli njegovo truplo. Policija je suhoparno sporočila, da je storil samomor. Pojavile so se govorice, da je v resnici žrtev umora. Dvom je zbujalo dejstvo, da je bil desničar, ustrelil pa se je v levo sence.

Tesna povezava med pokojnim Luskovcem in Pucetom je še naprej burila duhove. Govorili so, da so Puceta pospravili črnogorski izterjevalci (dokazano je, da si je tudi pri njih izposojal denar), preiskava je odkrila, da se je otepal množice upnikov.

Kakor koli, že kmalu po njegovi smrti so nekateri napovedovali, da bodo preiskovalci, če jim bo morda kdaj le uspelo povezati vse niti o umoru Cirila Luskovca, lahko le potrdili, da je njegov morilec že dolgo med pokojnimi. Drugače povedano, storilec naj bi bil Puce, vendar bo ozadje enega najodmevnejših umorov pri nas za vselej ostalo velika skrivnost.