LJUBLJANA – Ker Dolenjec Mihael M. družinskemu nasilju ni in ni znal obrniti hrbta, ga je zdaj resno zgrabila pravosodna roka. Tokrat so mu še nekoliko pogledali skozi prste, a ob naslednjem tovrstnem dejanju bo kar dolgo spal na zaporniški žimnici. Agresivnež je na sodišču priznal, da je nad leto dni starejšo partnerico večkrat dvignil roko, predvsem pa je bil vešč v psihičnem nasilju. Čeprav je ob tem večkrat zaudarjal po alkoholu, je težave z opojno pijačo zanikal.
Ljubljansko tožilstvo je prepričano, da je dlje psihično in fizično trpinčil svojo partnerico. Prva obtožnica se je nanašala na obdobje med septembrom 2012 in januarjem 2013, ko je bil do nje večkrat nasilen, celo pred njunim sinom in drugimi pričami se ni znal zadržati. Hujših poškodb oškodovanka na srečo ni dobila, je pa bila v tem obdobju precej prestrašena zaradi psihičnega nasilja in udarcev.
Sedemindvajsetletni Mihael M. se je sredi maja znašel v priporu, saj je preiskovalna sodnica ocenila, da bo njegovi partnerici in leto in pol staremu sinu le tako zagotovila ustrezno varnost in dostojno življenje brez strahu. Pred dnevi je pred ljubljansko okrožno sodnico tako prišel v spremstvu pravosodnih policistov. Predobravnavni narok ni trajal dolgo, krivdo je priznal, sledil je le še izrek kazenske sankcije. Obsodili so ga na pogojno zaporno kazen in naložili še vrsto varnostnih ukrepov.
Sodnica v celoti upoštevala predlog tožilstva
Tožilstvo se je odločilo, da pogojna zaporna kazen leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo treh let ne bo edina sankcija. Predlagalo je tudi trimesečno prepoved približevanja na deset metrov. Sodnica je v celoti upoštevala predlog tožilstva in obtoženega opozorila, da mora upoštevati tudi navodila varnostnega ukrepa, saj se lahko v nasprotnem primeru znova znajde za zapahi. Kljub zanikanju mora začeti še odvajanje zasvojenosti z alkoholom in si poiskati psihološko svetovalnico za nenasilno komunikacijo.
Obtoženi je v sklepni besedi navrgel, da se zaveda, da je nagle jeze. Čeprav naj bi redno posegal po alkoholu, pod njegovim vplivom pa postal še posebno agresiven, je zasvojenost zanikal. Branil se je, da v priporu opojne kapljice ni prav nič pogrešal in da ni imel nobene krize.
Ne opozarjajo strokovnjaki zaman, da je družinsko nasilje specifično področje, saj ima žrtev do storilca razvit čustven odnos in olepšanje okoliščin ni prav nič nenavadnega. Podobno se je zgodilo tudi v tem primeru, ko se je Mihael nekoč že srečal s preiskovalnim sodnikom in je ta izrekel prepoved približevanja. A je oškodovanka čez čas dejala, da se ne počuti več ogrožene, zato so ga odpravili. Žrtvi je bilo, kot je to večkrat slišati v podobnih primerih, žal, da si je premislila in ocenila, da večkratni nasilnež ni več nevaren zanjo. Ko se ji je lahko spet približal, se je stara zgodba ponovila.
Nasilnež je tudi že obiskoval delavnico za nenasilno komunikacijo, a je to okusil le za hip, potem pa jo je prenehal obiskovati. Celo ljubljanski okrožni sodnici je navrgel, da se mu je delavnica zdela larifari. A bo moral ta larifari znova prenašati in mogoče jim bo tokrat prisluhnil, drugače se mu slabo piše.
