NOMENJ, KRANJ, LJUBLJANA – Prebivalci bohinjskega kota že počasi pozabljajo zločin, ki se je zgodil v nedeljo, 2. novembra lani, v vasici Nomenj, čeprav je bil umorjeni Pavel Zupan zelo priljubljen. Sredi avgusta pa so se pojavile glasne govorice o dveh storilcih, ki naj bi bila vpletena v edini lanski nerazrešeni umor v Sloveniji.
Po tako imenovanih krompirjevih počitnicah bi moral pokojni Zupan na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici stopiti pred učence. A izjemno zanesljivega učitelja zjutraj ni bilo v zbornico. Sodelavci so vedeli, da živi sam, in so poprosili hišnika, naj gre pogledat, kaj je z njim. V stari družinski stavbi sredi vasi je hišnik naletel na grozljiv prizor.
Manjkal le fotoaparat!
Do nas so po umoru kapljale govorice o pokojnem, predvsem so se dotikale motiva za to kruto dejanje. Naši viri so navajali, da naj bi imel umorjeni doma spravljenega več denarja in naj bi bil to glavni razlog za napad nanj. Bil je še lastnik projektivnega podjetja, ustanovljenega leta 1995, ki pa po razpoložljivih podatkih skoraj ni imelo prometa. Po navedbah sovaščanov je bil nazadnje viden v javnosti v nedeljo pri maši in ob odhodu proti domu okoli poldneva, nato ga do trenutka, ko ga je mrtvega uzrl hišnik v predsobi hiše, ni nihče več videl.
Smrtonosni udarci, kot vemo, jih je bilo več, so bili usmerjeni v zatilje. Morilec je torej prišel od zadaj v trenutku, ko je Zupan stopil v hišo skozi glavna vrata. Udarci niso bili težki, zato gre sklepati, da nanj ni planila močna oseba. Usodni udarec je bil zadan s sekirico, ki je bila v predsobi, uporabljajo jo gasilci ob intervencijah in jo je imel Pavel pri sebi doma. Zato morda napadalec ni imel namena pretrgati niti življenja, saj bi sicer morilsko orožje prinesel s seboj. Informacije iz neuradnih virov so trdile, da je šlo za rop, a so nam bližnji sorodniki umorjenega povedali, da je natančen pregled hiše pokazal, da ne manjka čisto nič, vsaj ne denar, kreditne kartice ali dokumenti. »Vse je bilo na svojem mestu, manjka le fotoaparat! Pri tehnični robi, kadar jo je nabavljal, Pavel ni nikoli štedil. Fotoaparat ni slab, je kar precej vreden. A je zanimivo, da od vse druge precej bolj vredne tehnične robe manjka samo fotoaparat in čisto nič drugega.«
Nato smo še slišali: »Ne vemo, zakaj je izginil fotoaparat. Morda je imel posneto kaj, kar komu ni ustrezalo, pa je storilec želel ukrasti posnetke ali jih uničiti, ob tem pa sta se nenadejano srečala. Očitno je storilec vedel, da Pavel dela v gospodarskem poslopju, da ga ni v stanovanjskem delu hiše, in je želel izkoristiti priložnost. Ob tem ni računal, da bo prišel pomešat hrano na štedilniku. Nihče od nas ne ve, zakaj se je to moralo zgoditi.«
Pogrešajo policiste
Prosili smo policijo, naj nam odgovori na nekaj osnovnih vprašanj o primeru, predvsem o preiskavi, in zaprosili za potrditev ali zanikanje govoric o tem, da naj bi morilca priljubljenega učitelja skoraj že imeli v pesti, da mu že dihajo za ovratnik. Može postave smo spraševali, v kateri fazi je preiskava umora Zupana, jih prosili, naj nam na kratko opišejo aktivnosti preiskovalcev, zanimalo pa nas je še, ali držijo navedbe, da so imeli že v kratkem seznam kroga osumljencev, ki pa so se izkazali za nedolžne. Še o tem smo povprašali, ali kriminalisti že vedo, ali je pri tem dejanju šlo za rop, ob katerem je pokojni Zupan presenetil storilca, ali je šlo za naklepni umor.
Zanimalo nas je tudi, ali držijo navedbe, da nihče v tej majhni vasi ni videl nič, ali pa držijo podatki iz govoric, ki so nam jih posredovali iz Bohinja, češ da se je v tem času po Nomenju vozil avtomobil z dvema neznancema in potem zapustil kraj dogodka.
Upali smo, da ne bomo odslovljeni s kratkim, a prevečkrat uporabljenim pojasnilom, da zaradi interesa preiskave ne dajejo podatkov. Upanje je bilo zaman. Iz Generalne policijske uprave v Ljubljani (in ne iz pristojne lokalne Policijske uprave Kranj) so nam suhoparno odgovorili: »V povezavi s primerom umora lahko potrdimo le, da kriminalistična preiskava še vedno zelo intenzivno poteka, preverjajo se različne informacije, zbirajo obvestila in izvajajo potrebni operativni ukrepi.«
No, iz Nomenja so nam povedali, da policistov, ki bi bili intenzivno na terenu, pri njih niso videli že pol leta, če ne več. »Zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka vam ne moremo posredovati podrobnejših informacij niti ne komentirati navedb iz vaših vprašanj,« so bili suvereni iz Generalne policijske uprave, potem pa le dodali: »Še zmeraj pa velja naš poziv, če ima kdor koli koristne informacije v povezavi s tem primerom, naj jih posreduje policiji na št. 113 ali na anonimni telefon 080 1200.«
Domačini govorijo, da bi policija lahko vzela pod drobnogled lokalna fanta, stara 18 in 19 let, iz dveh vasi nekaj ovinkov navkreber od Nomenja.
Lani 21 nasilnih smrti
Umor Pavla Zupana iz Nomenja je edini, ki ga policija lani ni razrešila. Lani so imeli s preiskovanjem najhujših kaznivih dejanj največ dela ljubljanski policisti, na območju PU Ljubljana se je zgodilo 11 umorov oziroma ubojev, sledi območje PU Maribor s štirimi, Celja in Kranja s po dvema ter Novega mesta in Nove Gorice s po enim. V osmih primerih je bila uporabljena pištola, v sedmih nož, v dveh so storilci uporabili sekiro, po enkrat pa lovsko puško, gasilni aparat in pesti. Enkrat je ženska s hčerkico zapeljala v jezero, kar se šteje kot umor in samomor. Več kot polovica umorov ali ubojev se je zgodilo v družinskem oziroma partnerskem krogu. Pet storilcev si je po dejanju sodilo samih.
