NOMENJ – Popoldanske ure prvega novembrskega ponedeljka se je v drobno vasico Nomenj, ki leži ob regionalni cesti med Bledom in Bohinjsko Bistrico, pripeljalo nekaj policijskih vozil. Možje v modrem so prišli zavarovat kraj dogodka, in kot so domačini iz mirne odmaknjene vasice, nevajeni takšnih postopkov policistov, lahko videli, so se lotili obsežnejše preiskave na naslovu Nomenj 35. Tam so mrtvega našli Pavla Zupana, 58-letnega učitelja tehničnega pouka.
»Bližje hiši se ne sme,« nam je v noči na torek povedala na pogled prijazna policijska patrulja. Okoli stare kmetije, iz ozadja se je slišalo glasno kozje meketanje, je bil zategnjen policijski trak, ob njem pa še, da le ne bi kdo prekršil zapovedanega, v temi in neoznačenem vozilu, budni policisti, ki so nepovabljenim pokazali pot naprej. Morda so čakali, da bi se nemara storilec, ki se menda skoraj vedno vrne na kraj zločina, prikazal. »Vemo le to, da se bo preiskava nadaljevala jutri zjutraj, več pa sami ne vemo,« so še dodali možje v modrem.
Spokojna noč je objemala Nomenj, ki je zaspal z vprašanjem, zakaj in kdo je storil izprijeno dejanje. Kdo je nasilno pretrgal življenjsko nit učitelja? Policija je bila ves naslednji dan skopa z informacijami, izvedelo se je, da gre uradno za kaznivo dejanje zoper življenje in telo, poznejša kvalifikacija pa bo znana po koncu preiskave. Da so preiskovalci dejansko res temeljiti, se je opazilo že na daleč, saj so pretaknili vsako ped okoli starejše hiše in tudi hišo, ki se ji po domače reče Pr' Španu. Medtem ko so opravljali nič kaj zavidljivo delo, se je vest o nasilni smrti učitelja tehničnega pouka z osnovnih šol dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici in Gorje razširila po celotnem Bohinjskem kotu. V znak spoštovanja do pokojnega sta pred šolama, kjer je mlade brihte poučeval prva tehnična znanja, zjutraj žalostno viseli črni zastavi.
Samotar,
a dobričina
Eden od sosedov, ki je od mladih nog poznal žrtev, je povedal, da je bil po izobrazbi strojni tehnik. Na osnovni šoli v bližnji Bohinjski Bistrici in v Gorjah je učil tehnični pouk, je pojasnil sogovornik: »Res je bil bolj samotar, a dobričina po duši. Še muhi ne bi storil žalega. Njegov oče je bil rojen na začetku minulega stoletja. Že dolgo nazaj je umrl, medtem ko je Pavlova mama dočakala visoko starost. Kakšno leto je že pokojna. Odtlej je Pavel živel sam. Počasi se je lotil obnavljanja hiše, ki je ena najstarejših v vasi in je menda celo pod spomeniškim varstvom.« Pavla Zupana je nazadnje videl v nedeljo: »Še pri maši sva se videla ...« Beseda je zastala ob spominu na pristno vaško dobrohotno spoštovanje sosedov: »Vedno smo se pozdravili in si izmenjali besedo ali dve. K njim pa nisem hodil na obisk, morda sem bil pred leti tam zadnjič. Pavel je imel dve kozici in je podobno kot njegova pokojna mama bolj kot ne prisegal na vegetarijansko prehrano.« Kot tudi preostali na Nomenju, s katerimi smo se včeraj pogovarjali, tudi naš sogovornik ni vedel povedati, da bi se v nedeljo popoldne ali v ponedeljek dopoldne pri Španu, kakor se starodavnemu poslopju sredi vasi reče po domače, dogajalo kar koli nenavadnega. Nihče ni nič videl ali slišal. Pavel naj bi bil zaboden, hiša razmetana, v njej je bilo menda veliko krvi, kot najverjetnejši motiv pa se omenja rop. Menda se je precej govorilo o tem, da ima Pavel doma spravljenega veliko denarja.
Kot smo izvedeli, bi moral Pavel Zupan v ponedeljek poučevati tehnični pouk na Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. A ker zanesljivega učitelja ni bilo v učilnico, v šolo pa ni pred tem nič sporočil, da bo po krompirjevih počitnicah manjkal, je sodelavce kajpak zaskrbelo. Kolektiv je namreč vedel, da v nekaj kilometrov oddaljenem Nomenju živi sam. Pomislili so, da bi se mu lahko bila pripetila kakšna nesreča in bi potreboval pomoč drugih. Pravilno so se odločili in hitro so sprožili iskalno akcijo. A ta je na žalost že kmalu potrdila najbolj črne, neizrečene slutnje. Menda ga je našel hišnik. »Sposoben in iznajdljiv je bil. Kot rečemo po domače, je bil 'kunštn' – seveda v najboljšem pomenu te besede. Otroke je več let vodil na tekmovanja v robotiki in skupaj z učenci iz Gorij so venomer dosegali zelo dobre rezultate,« je povzela Mojca Rozman, ravnateljica osnovne šole v Bohinjski Bistrici. Podobno nam je povedal tudi Milan Rejc, ravnatelj Osnovne šole Gorje: »Bil je miren, tih in zadržan učitelj. Dober človek. Od leta 1996 je na naši šoli učil tehnični pouk, poučeval je tudi izbirna predmeta elektrotehniko in obdelavo gradiv.« Da so učiteljski zbor in učenci na obeh šolah močno pretreseni, nam ni treba posebej poudarjati – dovolj je že žalosten pogled na črni zastavi, ki plapolata ob vhodu v obe šoli.
Policija prosi za pomoč Sredi torkovega dne so iz policijske uprave v Kranju uradno potrdili sumljivo smrt moškega, na kar so jih napeljali izsledki podrobne preiskave, ki je trajala do polnočnih ur v ponedeljek in nato še naslednji dan. Predstavnik za stike Bojan Kos je povzemal: »Dosedanje ugotovitve kažejo, da je moški v hiši umrl nasilne smrti in da je bil nazadnje viden v nedeljo okoli 12. ure. Kraj dogodka so si včeraj ogledali tudi preiskovalna sodnica in državna tožilka ter sodni izvedenec. Zaradi razjasnitve okoliščin prosimo vse, ki imajo kakršne koli informacije o žrtvi, storilcu ali sumljivih okoliščinah (npr. o osebah, s katerimi se je predvsem v zadnjih dneh družila žrtev, ali sumljivih oz. nevsakdanjih vozilih ipd.), naj jih sporočijo na anonimno številko policije 080 1200 oz. interventno številko 113.« Vodja gorenjskega tožilstva Irena Kuzma je pojasnila: »Policija smrt moškega v Bohinju še vedno raziskuje, zato v zvezi s tem ne moremo dati nobenih podatkov. Če se bo dokazalo, da gre za nasilno smrt, bi storilca obravnavali za kaznivo dejanje uboja ali umora.« |
