Učitelj iz Nomenja v mukah umiral več ur

KRANJ – Alban Thaqi, morilec učitelja iz Nomenja, je mirno sedel na klopi za obtožene, medtem ko smo drugi v dvorani z grozo poslušali opis brutalnosti napada na Pavla Zupana med branjem izvedenskega mnenja Armina Alibegovića, sodnega izvedenca patološke stroke. V mnenju, ki ga je spisal kmalu po dogodku, je med drugim zapisal: »Smrt Pavla Zupana je nastopila med 12. in 19. uro 2. novembra 2014. Umiranje po zadobljenih poškodbah lahko traja več ur. Zupan je utrpel večino poškodb v predelu glave. Iz zbranih podatkov in analize poškodb sklepam, da so bile v veliki meri narejene s kleščami papagajkami, ki so bile najdene na kraju dogodka. Poškodbe so v treh sklopih, in sicer v sredini zatilja, nastale so s serijo udarcev s kleščami od zadaj. Verjetno se je Zupan takrat že hotel umakniti pred napadalcem. Drugi sklop poškodb je zadobil v dnevni sobi, ko je bil na kolenih in rokah, s telesom naslonjen na vrata.« Tretji sklop poškodb je Alibegović prepoznal na temensko-zatilnem predelu glave, nastale so z najmanj sedmimi udarci. Kot da je Thaqi želel z udarci, po kleščah so sledili še udarci s sekiro, res pokončati učitelja, ki ga je povabil v svoj dom. Pavel Zupan je po napadu negiben obležal ob radiatorju. Ker je bil strašno potolčen s kleščami in sekiro, ni mogel priklicati pomoči, ko se je Thaqi, še prej si je mirno umil okrvavljene roke v kopalnici, izgubil iz hiše. Čez nekaj ur je nesrečnikovo srce zadnjič pognalo kri po ranjenem telesu, nato se je za vekomaj zaustavilo.

Kot priča je prvi nastopil Thaqijev sodelavec pri dejanju Shklqim Banushi in med drugim povedal: »Kaj se je dogajalo v hiši, ne vem, nisem bil zraven. Bil sem precej stran, ne vem, kaj se je tam dogajalo. Nisem vedel, kakšen je načrt Jetona Fida in Djemila Ale. Rečeno mi je bilo, naj posodim avto, da bo Djemil odpeljal Albana nekaj ukrast, midva bova pa ta čas čakala na kavi.« Banushi je dodajal, da je za to, da je njegov znanec storil umor, izvedel šele na policiji, ko so mu prebrali obtožnico: »Še danes ne morem verjeti, da se je to res zgodilo!« Jeton Fido, ki mu je sledil, je dejal: »Djemil Ala je mislil, da je pri Zupanu veliko denarja. Mene in Banushija je povabil na kavo in vprašal, če bi šli krast k Zupanu. Nisem vedel, da je prej že poklical Thaqija zaradi tega. Djemil je potem rekel, da gremo krast, pa sem rekel, da ne grem, ker tega nisem nikoli počel. Takrat mi je zagrozil, da če ne grem zraven, da mi bo ubil otroka. Ko smo se peljali proti Bohinju, sem še enkrat rekel, da ne bom kradel, pa sva zato šla jaz in Banushi ven tam, kjer je tabla Nomenj, naprej sta šla skupaj s Thaqijem. Nisem imel občutka, da bi Alban koga ubil takrat, ko ga ni bilo. Vedel sem le, da je nekaj ukradel. Kar je nakradel, je dal Djemilu, ta pa je meni in Banushiju dal po sto evrov. Ko je Djemil šel, me je poklical čez eno uro in rekel, da če bom komu kaj povedal, bo ubil mene in mojega sina.« Kje je Djemil Ala, po izpovedbah evidentno glavni organizator ropa, ki se je končal z brutalno likvidacijo Zupana, ni znano nikomur.

Alban Thaqi, ki na predobravnavnem naroku ni sprejel ponudbe tožilstva za priznanje krivde in 20-letne zaporne kazni, ves čas sojenja ni spregovoril niti ene same besedice. Tiho je bil že na obravnavi konec avgusta, ko ni želel odgovarjati na vprašanja višje državne tožilke Marije Marinke Jeraj. Niti na vprašanja lastnega advokata Žige Novaka, ki ga zastopa po uradni dolžnosti, ni hotel odgovarjati. Morda bo končno odprl svoja usta na naslednji obravnavi, ki je napovedana prihodnji teden.