Učencu je uspelo zbežati klovnu

RAKEK – Minuli meseci so na žalost znova pokazali, da imamo Slovenci pa tudi Evropejci in ljudje nasploh kaj čudno nrav: hitreje se širijo slabe kot dobre novice, raje imamo priljubljene kot pametne, pri prevzemanju tujih navad pa so nam bolj všeč banalni pojavi. Kot na primer klovni, ki se od letošnjega poletja pojavljajo pred šolami ali v parkih, kjer strašijo otroke.

Dva meseca sta bila potrebna, da se je navada razširila po vsem svetu, tudi pri nas, a po oktobrskih prijavah v Pivki, na Jesenicah, v Kamniku, Ajdovščini in drugod se je klovnovanje malce pomirilo. A zgodovina se rada ponavlja ...

Ravnateljica mu verjame

Minuli četrtek popoldne se je sedmošolec vračal s popoldanskih dejavnosti na osnovni šoli Jožeta Krajca na Rakeku, ki jo obiskuje 249 učencev, v bližini šole je vrtec. Ko je najstnik prišel blizu železniške postaje Rakek, je opazil klovna oziroma – kot navaja Nataša Pučko z ljubljanske policijske uprave – »osebo, podobno klovnu«. Otrok je stekel proti domu, kolikor so ga nesle pete, ter mami povedal, kaj se je zgodilo.

Na Rakeku najbližji policijski postaji, ki leži v Cerknici, so kmalu zatem prejeli prijavo mame prestrašenega sedmošolca: »Po preverjanju in zbranih obvestilih osebe takšnega opisa ni opazil nihče drug razen prijaviteljevega svojca, prav tako pa policisti osebe pri pregledu okolice niso izsledili,« navaja Pučkova. 
Mama ni obvestila samo policije, ampak tudi šolo: tako je v petek nekaj pred osmo zjutraj zazvonil telefon ravnateljice Anite Knez, ki vodi šolo že sedmo leto: »Mama sedmošolca je povedala, da me kliče dobronamerno, ter opisala dogodek in dejala tudi, da je obvestila policijo.«

Ravnateljica sedmošolca opiše kot »fajn in uspešnega fanta, brez bujne domišljije« ter brez dvoma v glasu poudari: »Dvomim, da bi si to izmislil. Imamo vse sorte otrok, tudi take, ki iščejo pozornost in si izmišljajo, ampak jaz temu učencu verjamem.« Zatem, poudari Knezova, pa se je ravnala po svoji maksimi: ko ravnatelj prejme informacijo, mora najprej poskrbeti za varnost otrok: »To je odgovoren pristop ter naša naloga in dolžnost. Nato šele pride na vrsto vrtenje telefonov, storilca pa tako ali tako preganja policija.«

Klovn namesto matematike

V osnovni šoli na Rakeku imajo blizu vhoda v stavbo mizo. Takšno, za katero so nekoč sedeli dežurni učenci. Zdaj za njo sedi gospa Simona, ki je dežurna prek javnih del, in pazi, da po šoli ne hodi kar vsakdo. Ravnateljica Knezova je najprej poslala na prežo gospo Simono, a prvi trije razredi imajo svoja vrata: »Čeprav od začetka šolskega leta ni več dežurstva otrok, sem enega devetošolca dala k prvi triadi, tam se vidi tudi do vhoda v vrtec.« Hišnik je v petek dopoldne krožil okoli šole in pred telovadnico ob cesti.

Knezova pravi, da je odšla tudi v sedmi razred, ki ga obiskuje deček. Ta je za srečanje neprijetne vrste seveda povedal sošolcem: »Ta dan so pisali matematiko, in namesto da bi bili skoncentrirani na matematiko, je bil klovn glavna zgodba. Potem sem jih pomirila in zagotovila, da so varni.« 
Ravnateljica je razmišljala, kako vse skupaj predstaviti, da ozračje ne bo še bolj razburkano, »ampak otroci morajo dobiti informacijo, da so lahko pozorni in da vedo, da morajo po šoli domov«. Tako so otroci minule dni hodili naokrog s široko odprtimi oči, ki za spremembo niso bile prikovane na zaslone telefonov.

Preventivne protiklovnovske ukrepe so – po nasvetu policije – podaljšali še v ponedeljek, nato se je na šolo vrnilo normalno stanje. Vmes so se med krajani razširile informacije o klovnu, med drugim ta, da ga je policija izsledila in ujela, kar pa žal ni res. 
Policija do včeraj ni prejela nobene prijave o pojavu klovna na rakeškem območju več. Če bi ga ujeli, bi njegovo ravnanje lahko imelo ob ustrahovanju elemente prekrška, ob poškodbah pa tudi kaznivega dejanja, zato pri policiji navajajo, da je takšne dogodke treba naznaniti. Otroci ne potrebujejo še ene travmatične izkušnje v svetu, ki je že tako poln stresa.