Ubojno zrno mu je
 prestrelilo srce

LJUBLJANA – Sojenje zaradi novembrskega umora 45-letnega Litijana Tineta Resnika se je že začelo kot domišljijska zgodba. A šele ko se bo končalo, bomo izvedeli, ali ima večjo domišljijo tožilka Nikolaja Hožič ali oba sedeča na zatožni klopi, 47-letni Igor Bavdek iz Šenčurja in leto dni starejši Drago Šter iz Litije.

Posojila, grožnje, pretepi

Tožilska zgodba v obliki obtožbe: »Bavdek je 7. novembra v Tepah pri Litiji iz koristoljublja streljal na pred seboj bežečega Resnika, ena od petih krogel pa je temu skozi hrbet prestrelila srce. Za umor ga je najel Šter, ki mu je ponudil, naj za denar obdela Resnika, ki ga je treba pretepsti in streti. Ob tem ga je opozoril, da je Resnik nevaren, zato sta se dogovorila, da bo treba uporabiti pištolo. Šter je Bavdku pokazal, kje Resnik živi v Litiji in kje v Tepah ima počitniško hišico. Plačal mu je 3000 evrov, po opravljenem poslu pa še 19.000.«

Bavdkova je taka: »Potreboval sem denar in sem Štera, s katerim sem se poznal, vprašal, ali mi posodi. Odvrnil mi je, da ne posoja, a da ve za nekega Resnika, ki se s tem ukvarja. Našel sem ga, se dobil z njim, posodil mi je 10.000 evrov, ki sem mu jih vrnil. On pa je hotel še 40.000, češ da za obresti. Potem mi je grozil, da me bo ubil, mi poškodoval ženo in otroka.

Tistega dne je hotel, da pridem k njemu v Tepe. Šel sem, s seboj sem vzel teleskopsko palico zaradi njegovih psov, saj sem vedel, da jih tam redi (gre za drugo zgodbo, in sicer prirejanje pasjih bojev, op. p.). Takoj ko sem prišel, me je vprašal: 'Kaj boš s to palico, te ubijem reva?' Izvlekel je pištolo, potem pa mu je zazvonil mobilni telefon. V paniki in strahu sem tudi jaz potegnil pištolo. Parkrat sem ustrelil. Ne vem, kolikokrat.«

Potem pa je opral krivde soobtoženca: »Drago Šter nima zveze s smrtjo. Ne Šter ne kdor koli drug. Njegova edina vloga je bila, da me je napotil na Resnika, ko sem iskal denar. Obžalujem, kar sem storil, toda drugega izhoda, kot da se branim, nisem imel.«

Šter pa je pred velikim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje Alenka Gregorc Puš, ponovil Bavdkovo zgodbo in dodal, da z Resnikom ni hotel imeti opravka, saj ga je v njuni zgodbi dvakrat prijavil, pa policija ni ukrepala. »Očitno so se ga bali tudi litijski policisti. V tem kraju je bila napol javna skrivnost, da posoja denar, grozi upnikom in jih pretepa, prireja pasje boje in da je bil vpleten v dve sumljivi smrti. Tudi meni je grozil, da mi bo prerezal vrat, posilil in ubil otroke.«

Kakšna je zgodba s policije?

Od kod torej tožilki Hožičevi zgodba, ki smo jo slišali v obliki prebrane obtožbe? Na to vprašanje nam ni hotela odgovoriti, le zvito se je nasmehnila. Toda odgovor smo slišali že med uvodno razpravo, ko je pozvala sodnico, naj prebere tudi, kaj sta obtožena izjavila takoj po aretaciji na zaslišanju na policiji. A sta odvetnika, Milan Krstič za Bavdka in Janez Koščak iz odvetniške družbe Čeferin za Štera, temu nasprotovala. Krstič si je priboril teden dni časa, takrat se bo sojenje nadaljevalo z zaslišanjem prvih prič, da se opredeli do predloga tožilke, Koščak pa je sodnico opozoril, da sodba ne sme temeljiti na izjavah, ki jih osumljenci dajejo policistom.

»Toda prav na podlagi teh uradnih zaznamkov je nastala obtožba,« je ugotavljala sodnica, torej smo prišli do tega, da sta bili Bavdkova in najverjetneje tudi Šterova zgodba na policiji drugačni kot pozneje, ko sta se opremljena z znanima odvetnikoma znašla pred preiskovalnim sodnikom.

Bavdek, tako njegov odvetnik Krstič, bi po aretaciji na policiji povedal vse, kar bi zadovoljilo policiste. Ti so ga namreč zasliševali brez odvetnika, čeprav so vedeli, da ga ima, mu zaprli tudi sina, ki ima hudo hernijo, in mu pretili, da bo iz zapora prišel le na invalidskem vozičku.