Ubogi žrebiček jedel pesek in v mukah umrl

VERD – Jesen je tu, z njo tudi deževje, doživeli smo že dve katastrofalni poplavi. A z vsako jesenjo pridejo hirajoči konji, ki podhranjeni umirajo na poplavljenih pašnikih. Društvo za zaščito konj Velenje je na osnovi prejetih dokazov včeraj na Veterinarsko upravo RS (Vurs) prijavilo mučenje oziroma odtegnitev oskrbe in veterinarske oskrbe konjem lastnika Janeza Hrena z Verda. Hkrati so prijavili neukrepanje veterinarskega inšpektorja, in to kljub dvakratnemu pozivu uradne osebe, da je zadeva kritična. Hren vse navedbe o mučenju ali zanemarjanju zanika: »Sem kmet in skrbim za konje, kolikor se da! V soboto sem 16 konj s pašnika dal v hlev.«

Žrebe umiralo v blatu

Stanje na pašniku naj bi društvu za zaščito konj prijavila občanka E. P. B. , ki je že v petek poskušala konjem priskrbeti seno. Priklicala je nekega kmeta in ta je res peljal živalim veliko okroglo balo in jo zvalil na razmočen travnik. V soboto zjutraj se je spet odpravila na pašnik in naletela na grozljiv prizor.

Na družabno omrežje je zapisala: »Malo se še oziram, nakar zaslišim... Dobesedno mi je kri zaledenela! Bolje sem pogledala in kakih sedem metrov stran zagledam ubogo bitje na tleh! Čez veje, trnje in blato sem se prebila do njega, bil je še živ, pobožala sem ga in hitro vzela telefon in posnela to grozo! Ne zato, ker bi bila brezsrčna, pač pa zato, da imam končno dokaz v rokah, da se je tam res dogajala svinjarija! Ko sem ubogega konjička mirila, se je mimo s kolesom pripeljal moj sosed. Poklicala sem ga... ustavi se! Ali poznaš koga, da nama pomaga postaviti ga na noge? Konj se je hudo vznemiril, zelo hudo! Sosed je dejal le, hitro kliči 112!«

Prihiteli so gasilci in poskušali oživiti žrebe, a mlado bitje je izdihnilo. »Jebemti mater, Whiskey!« je zaklel gasilec, Whiskey je namreč vzdevek lastnika konj. Poklical je policijo ter veterinarskega inšpektorja.

Smrt zaradi kolike

Policija je prišla na kraj dogodka v eni uri, medtem ko je veterinarski inšpektor poslal veterinarja, ki je ugotovil, da je žrebe verjetno umrlo zaradi kolike, kar je neredek vzrok smrti konja tako na pašniku kot v hlevu. Morda v čistem, sodobnem hlevu še pogostejši kot na pašniku, toda živali so bile na deloma poplavljenem pašniku. »Smrt konja zaradi muljenja poplavljene trave, ko po umiku vode na travi ostanejo prah, pesek in mulj, je relativno pogosta. Temu pravimo peščena kolika,« nam je povedal veterinar Tomaž Cigler z veterinarske postaje v Brestanici.

Veterinar je lastniku takoj naložil premestitev živali na varno in zdravo območje, kar naj bi ta po zagotovilih z Urada RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin tudi storil.

Živalska policija ga ni zaznala

Medtem ko nam je predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali Velenje Natalija Nedeljko zatrdila, da gre za mučenje in nesprejemljivo ravnanje s konji, zato je na Vurs vložila prijavo, so v društvu Živalska policija, ki združuje prostovoljce in prav tako spremlja, v kakšnem stanju so živali v oskrbi človeka, bolj zadržani.

Kot nam je povedal vodja Živalske policije Aldo Goran Ninovski, so konje na pašniku na Verdu večkrat opazovali, a naj bi ta zadostoval minimalnim standardom za bivanje konj. »Moram reči, da glede na druge konje, ki jih včasih obravnavamo, ti na Verdu niso zanemarjeni. Po naši oceni in po legalni oceni veterinarjev ne gre za zanemarjanje. Živali so pač zunaj in zdaj so poplave, pa je slika taka, kot je.« Mimogrede nam je Ninovski namignil, da konji veliko težje prenašajo vročino kot mraz ali dež. Dodal je še, da so društva in posamezni živaloljubci včasih malo preveč zagreti in ne vidijo resnične slike.

Veterinarji bi morali storiti več

Nedeljkova v okviru društva meni, da bi morala veterinarska inšpekcija odločneje odreagirati in poskrbeti za konje. »Če so v tako slabem stanju in za njih ne bi mogli najti skrbnikov, tam se jih po mojih podatkih pase okoli 40, naj, glede na to, v kakšnih razmerah morajo konji živeti, pristojni odredijo zakol, za breje kobile pa bi poskrbeli. Mi smo društvo, ki sicer rešuje konje, vendar nisem naivna, zato sem pripravljena sprejeti tudi tako odločitev.«

Sicer na društvu prejmejo dve do tri prijave zanemarjanja teh živali na mesec. »Običajno gre za posamezne primere, za enega ali dva konja. Najprej se poskušamo dogovoriti za pomoč pri oskrbi, če ne gre, smo jih pripravljeni sprejeti v oskrbo. Tako težkih primerov, kjer je zanemarjena čreda konj kot zdaj na Verdu, obravnavamo štiri ali pet na leto. Tu sami ne moremo kaj dosti, zato spišemo prijavo na Vurs.« Zanimivo je, da z nekaterimi zelo dobro sodelujejo: »Medtem ko z območno enoto Ljubljana, Kranj, Maribor in Murska Sobota zgledno sodelujemo in se kličemo, sodelovanja z veterinarsko območno enoto Postojna in Koper ni. In prav v Postojni so odgovorni za Verd.«

271 prijav zanemarjanja

Pri Živalski policiji so samo letos prejeli 271 prijav, znotraj katerih so obravnavali 700 živali. »Večina, kar 60 odstotkov obravnavanih živali, je psov, 20 odstotkov je mačk, preostalih 20 so vse preostale živali, torej konji, drobnica...«

Letos so 30 odstotkov psov peljali na čipiranje in obvezno cepljenje, le štirje odstotki oziroma okoli 30 jih je bilo v zelo slabem zdravstvenem stanju, zato so veterinarji predlagali usmrtitev. Ninovski priznava, da je ta odstotek zelo velik: »Kar kaže na to, da v Sloveniji nimamo dobesednega mučenja živali, ampak gre prepogosto za zanemarjanje, ki je posledica nevestnega ravnanja in neodgovornega lastništva. Tega je resnično preveč!«

Kot so nam povedali na policiji, v primeru konj na Verdu preiskujejo sum kaznivega dejanja mučenja živali.