Tudi sodišče krivo za umor policista?!

LJUBLJANA – Dušan Petrovčič, ki je 22. avgusta lani hladnokrvno, s strelom v glavo ubil policista Damijana Kukoviča, je bil le dobre tri mesece prej, 13. maja, pravnomočno obsojen zaradi poskusa velike tatvine izpred nekaj let. Sodišče mu je izreklo pogojno kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. A ker je to dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, mu je za čas preizkusne dobe določilo varstveni nadzor z navodilom zdravljenja v ustreznem zdravstvenem zavodu.

Zdaj pa se je na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer je potekala javna seja v postopku za preverjanje izvrševanja varstvenega nadzorstva v omenjenem primeru, izkazalo, da se ta sploh nikoli ni začel izvajati! Kar samo se zastavlja vprašanje, ali bi lahko avgustovsko tragedijo preprečili, če bi bil Petrovčič po izreku sodbe pod varstvenim nadzorom. Iz kratkega pojasnila, ki smo ga lahko slišali na omenjeni javni seji in v katerem se je omenjal tudi Center za socialno delo Litija (CSD Litija), bi lahko marsikdo sklepal, da prav slednji ni opravil svoje naloge. Po 4. členu Pravilnika o izvrševanju varstvenega nadzorstva mora namreč svetovalec pri izvrševanju varstvenega nadzorstva, ki ga določi pristojni center za socialno delo, najpozneje v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišča pozvati obsojenca na razgovor v zvezi s pripravo individualnega izvrševanja varstvenega nadzorstva. A takšni pomisleki so se izkazali, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju, za povsem neupravičene.

CSD v roku, sodišče na počitnicah

Na CSD Litija so nam pojasnili, da so bili z ljubljanskega okrožnega sodišča šele 24. junija, torej več kot mesec po pravnomočnosti sodbe, pisno pozvani, naj v roku 30 dni od prejema poziva predlagajo svetovalca. »Na predlog sodišča je CSD Litija v roku osem dni odgovorilo in predlagalo strokovno sodelavko CSD Litija kot svetovalko za izvajanje varstvenega nadzorstva,« piše v odgovoru, ki ga je podpisala direktorica CSD Litija Danica Kolšek. Nato pa je moralo preteči še več kot mesec dni, natančneje do 20. avgusta, da so na centru od sodišča še prejeli sklep, v katerem je bila določena svetovalka za izvrševanje nadzorstva. Z drugimi besedami to pomeni, da je šele takrat začel teči prej omenjeni 15-dnevni rok. »Iz zgoraj navedenega izhaja, da je CSD Litija dva dneva pred tragičnim dogodkom v Litiji prejel sklep sodišča, na podlagi katerega povabi obsojenca na pogovor za pripravo individualnega načrta izvrševanja varstvenega nadzorstva. V ponedeljek, 25. avgusta, smo Okrožno sodišče v Ljubljani pisno obvestili o tragičnem dogodku v Litiji in zaprosili sodišče za nadaljnja navodila v zvezi z izrečenim ukrepom varstvenega nadzorstva za kaznivo dejanje iz preteklega obdobja s pravnomočno sodbo, dne 13. maja. Podatke o dogodku smo dobili iz medijev, saj policija ali sodišče ne sporoča po uradni dolžnosti,« pojasnjujejo na CSD Litija, kjer še dodajajo, da so se povezali z oddelkom za psihiatrijo na Enoti za forenzično psihiatrijo v UKC Maribor, »kjer so potrdili, da je pri njih na zdravljenju Petrovčič Dušan in da komunikacija z njim ni možna«. Zato so nato sodišču na koncu tudi predlagali, da se ukrep varstvenega nadzorstva ustavi, saj je sodišče Petrovčiču zaradi umora policista v Litiji ter še dveh drugih kaznivih dejanj (poskusa umora Kukovičevega kolega Petra Jelenca in poskusa ropa trgovine s strelnim orožjem le nekaj dni pred avgustovskim streljanjem) izreklo ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ki lahko traja največ pet let, z možnostjo podaljšanja, saj je bil v času kaznivega dejanja neprišteven.

In zakaj je ljubljansko okrožno sodišče toliko časa odlašalo s pošto CSD Litija? Tamkajšnja predstavnica za odnose z javnostmi Mateja Jazbec nam je odgovorila, da je sama sodba postala izvršljiva sedem dni po njeni pravnomočnosti, torej 20. maja lani, ko je bila vročena vsem strankam. »Končne odredbe z dnem 18. junij 2014 so bile torej izdelane v roku 29 dni, od izvršljivosti sodbe (izvršljivost pa je pogoj za izdelavo končnih odredb), kar je glede na težo kaznivega dejanja (poskus storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki 1. odstavka 205. člena KZ-1) povsem v skladu z razumnimi roki izdelave končnih odredb v nepripornih zadevah glede na obseg dela, ki na tukajšnjem sodišču pripade na posameznega sodnika in sodno osebje,« pravi Jazbečeva. V nadaljevanju pojasnjuje, da je sodišče odgovor s CSD Litija dobilo 3. julija lani, sklep, s katerim je sodišče postavilo svetovalko, pa datira z dnem 15. julij 2014. Potem pa se je vse ustavilo, in sicer zaradi sodnih počitnic. »Glede na to, da so se 15. julija začele sodne počitnice in sodišče do 15. avgusta 2014, ko sodišča sodnih pošiljk v skladu s 83. členom zakona o sodiščih (3. odstavek) ne vročajo, razen v nujnih zadevah, kar pa omenjena zadeva ni bila, in upoštevaje, da sta bila 16. in 17. avgust dela prosta dneva, je bil sklep dejansko s sodišča odpravljen 18. avgusta, CSD Litija pa ga je prejel 19. avgusta,« sklene predstavnica za odnose z javnostmi na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Paranoido shizofren pol leta pred tragedijo

Med sojenjem Petrovčiču, ki je potekalo 19. decembra lani, je sodni izvedenec Dragan Terzič povedal, da ima Petrovčič že od rojstva shizoidno osebnostno motnjo, zaradi katere je težje navezoval stike z okolico in je živel bolj ali manj samotarsko. Omenjena motnja je pozneje prešla v tako imenovano shizotipsko motnjo, za katero pa sta po besedah izvedenca značilni čudaško vedenje in doživljanje, ki nista v skladu z realnostjo. Dogodke je tako doživljal paranoidno in bil tudi sumničav. Zadnja motnja je okoli šest mesecev pred tragedijo, kot je razložil, prešla v paranoidno shizofrenijo. Svojih dejanj ni več nadzoroval in, kot še pravi izvedenec, bi zaradi občutka ogroženosti nasilno odreagiral proti katerikoli osebi, s katero bi prišel v konflikt. Petrovčič je imel sicer do represivnih organov oziroma vseh, ki nosijo uniforme, precej sovražen odnos, tudi zaradi domnevnega mobinga v vojski. Če bi redno jemal zdravila, bi ta, kot meni izvedenec, lahko ublažila njegovo doživljanje in bi verjetno preprečila razvoj bolezni. A kaj ko ga ni nihče nadzoroval.