SEMIČ – Pred dvema starejšima hišicama v naselju Sovinek, tri kilometre oddaljenem od Semiča, tamkajšnji Romi tolažijo drug drugega. Ena sama žalost. V grobi tišini zrejo predse, celo po navadi tako razposajeni otroci so popolnoma mirni. V črnino odeta 23-letni Janez Hudorovac in njegova 17-letna partnerica v nemi bolečini le stokata, kajpak ne dojemata, da sta zares ostala brez 15-mesečnega edinca. Pa komaj se je skobacal na noge. »Nimam besed,« skozi solze komaj spravi mlada mamica. Izgubila sta ga v gozdu, medtem ko sta nič hudega sluteča iskala gobe.
Dodatni vir zaslužka
Resnica je šokantna. S starejšo ford fiesto ga je do smrti povozil njegov triletni stric. Oče Janez se jokaje spominja: »Črna sobota je meni in mojim najbližjim zarila nož v srce. Kaj naj vam še rečem? Izgubljam besede, spomin me ubija. Ta prekleti Vinji vrh, tista planjava med njim in Brestovcem je bil usodna za sina.«
Gobe so pač za Rome dodatni vir zaslužka. V soboto okrog devetih zjutraj so odšli gobarit, celo prvič letos. V avtomobilu je bila še Janezova mati Milena. »Več nas bo, boljša bo bera,« so načrtovali. Lokacija jim je bila znana, menda tam rase največ najboljših gob na Slovenskem. Rastišče je od njihovega naselja oddaljeno kakšne štiri kilometre. Kajpak so razmišljali le o polnih košarah jurčkov in se predali hosti.
»V gozd smo se pripeljali z avtom, na ravnini smo ga pustili. Jaz sem dal ključe v predal, tam desno od volana, in vsi smo šli ven. Partnerica, mama in jaz smo izbrali različne smeri... Saj veste, kako je to v gozdu. Mama je sicer ostala bližje avtomobilu. Sine se je igral okrog koles vozila ali morda malo pred njim. Njegovega strica je očitno nekaj mikalo, odprl je predal, vzel ključe... Ne vem, od kod mu znanje, da je ključ porinil v ključavnico in celo zagnal motor,« se sprašuje Janez. Toda otroška igrivost je bila za njegovega 15-mesečnika usodna.
Da se je moralo zgoditi nekaj hudega, je prav zaslutila Milena, tako je stekla do avtomobila. Prizor je moral biti pretresljiv, njeni kriki so kajpak takoj zdramili tudi Janeza in njegovo partnerico. Medtem je Milena vzela vnuka v naročje, objemala ga je in jokala. »Bolje, da ne bi videl tega prizora, saj me bo preganjal za vselej.«
Ravno včeraj je moral mater odpeljati v zdravstveni dom, dogodek jo je tako zlomil, da jo nenehno obhaja slabost. Otročičku, ki mu je kolo premikajoče se fieste prevozilo glavo, pa v soboto zdravniki niso mogli pomagati. Hudo ranjenega so pripeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je umrl. »Avtomobil se je na ravnem delu komaj kaj premaknil. A dovolj daleč, da nama je vzel otroka,« je nemočen odkimaval oče.
Že s kraja dogodka je o tragediji obvestil policiste, prizorišče sta si ogledala tudi preiskovalni sodnik in okrožni državni tožilec. Policija primer še preiskuje, zasegla je tudi avtomobil, sodnik pa je za trupelce odredil sodno obdukcijo.
Tako kot vsi z Janezom in njegovo življenjsko sopotnico sočustvuje tudi njun sosed Srečko Barišič. »Ko odidejo starejši, človek še nekako dojema, saj gre nekako po vrsti. Ko pa bog k sebi pokliče komaj rojeno dete; e, to pa je žalost.«
