Trije znanci so pustili Martina umreti na cesti

VRANSKO, MOTNIK – »Ah, jaz sem še spal, ko sem nekaj pred šesto uro zjutraj izvedel …« zlepa ne bo pozabil nedeljskega jutra, daleč najtežjega doslej. Ko se je Adiju ustavilo življenje. Ko je izvedel, da se ne bo smel nikoli več pogovarjati s svojim vnukom, ga prav ničesar več naučiti, ko pravzaprav ni imelo več nobenega smisla. Še živeti ne.

Od 18-letnega Martina Pikla, ki je umrl v grozljivi prometni nesreči, so se poslednjič poslovili to sredo. Pred cerkvijo sv. Jurija se je v Motniku zbrala nepregledna množica žalujočih. Toliko jih še ni bilo, so vedeli povedati. Martina so imeli res radi. Zaradi toliko vozil so bile prav vse poti zaprte. ukrepati so morali celo redarji. Pogreb je trajal debele tri ure; Martinovim staršem – Ingrid in Rajku – je bilo najhuje; žalost je še kako spodkopavala tudi sestro in brata, Sašo in Tadeja, in vse preostale; to je bil na moč temačen dan.

Kropit naj bi ga prišla tudi Mitja in Uroš, zanesljivo pa vsaj eden od teh dveh.

Ubijalski pohod

Te temačnosti in te žalosti pa ne bi bilo, če se ne bi trojica menda že prejšnji petek, takoj po šihtu, odpravila na pohod, ki se je končal s tragedijo!

Vransko z okolico je včeraj spregovorilo. Bojijo se, da se bo ponovno zgodil Maček. »Da bodo mačka, jelena in vse druge živali spustili na prostost!« pravijo. Dovolj imajo objestnežev, dovolj našega pravosodja in prometnih nesreč!

Ko se te dni brezskrbno mimo njih sprehaja in vozi trojica, ki je v nedeljo zgodaj zjutraj, ob približno 3.45, obrnila hrbet mlademu človeškemu življenju, ne morejo biti tiho. To ni linč, to je opozorilo. Domačini želijo vbrizgati sočutje, opravičilo; občutek krivde?

»Nič ne pomaga, če se bo zdaj prišel opravičit. Če bi takrat ustavil in poklical reševalce, bi morda Martin še živel,« je še pred pogrebom s solzami v očeh pripovedoval njegov brat. Z njim se strinjata tudi Anja in Boris, še posebno je zgrožena Anja: »Nekako bi še razumela, če bi bil en sam v avtu in bi ga zagrabila panika, šok, ampak to, da so bili v vozilu trije ter so reveža zatem pustili tam na cesti, kot zadnjo smet, ne, tega ne bom nikdar razumela!«

»Če bi ustavili – bi bil danes fant še živ,« je dodal Boris.

Martinovo prihodnost so pokopali sami znanci. »Veste, to je majhen okoliš, vsi se poznamo …«

»In tudi vsi tisti, ki zahajajo v Sedmico, se poznajo!« jo je dopolnil Boris.

Potuhnjen beg

Sedmica je priljubljeno zbirališče oziroma pub, »v bistvu edini lokal, ki je odprt nekoliko dlje«. Drži pa se ga smola, če hočete, neslavni podatek, s katerim je najbližji sosed zadnjič postregel lastniku puba Aleksandru Reberšku: »Le zakaj ga ne zapreš? To je namreč že četrta smrtna žrtev, ki se je zgodila, ko je šel nekdo iz tvojega lokala, le zakaj ga ne zapreš?!«

»Lastnik mu je odgovoril, le kaj si vendar misli, da ima pač kredite, halo!« je jezno odgovorila Anja.

A naj bo vseeno jasno: pub Sedmica, kot tak, seveda ni kriv za vse te žrtve, kriv je predvsem neodgovorni in objestni človek! Ki je že drugi dan tako neumorno popival in skakal iz kafiča v kafič.

Policijska preiskava nesreče je namreč pokazala, da je 32-letni Janko Jelen iz Založ vozil, zraven sta se v rožicah peljala še prijatelja, 33-letni Uroš Grabner z Vranskega in 21-letni Mitja Blatnik iz Vologe.

Vozili so se od Čepelj proti Trojanam

Nesrečni Martin pa je bil znan kot nasmejan, nezamerljiv, a tudi svojeglav mladenič. Z opitimi za volanom se, denimo, ni hotel voziti, ker pa tudi ni hotel prav nikogar obremenjevati, jo je iz Sedmice tudi to pot mahnil kar peš domov. Pred njim je bilo dolgih 11 kilometrov. Ki pa so že kmalu splahneli, pravzaprav v tistem trenutku, ko je Jelen s prednjim desnim delom vozila, ob desnem robu neosvetljenega vozišča, pri mostu čez Bolsko, trčil vanj. Martin je obležal, Jelen in njegova sopotnika pa so brez ponujene pomoči potuhnjeno zbežali. To pa še ni vse: za Jelenom je tedaj pripeljal še 39-letni romunski voznik tovornega vozila, ki mu kljub naglemu umikanju v levo ni uspelo preprečiti trčenja, tako da je s prednjim desnim kolesom nesrečnika še dodatno povozil.

Trojica je drvela naprej, se poskušala skriti, in po približno kilometru trčila še v cestno signalizacijo.

Krajani vedo povedati, potrdila pa nam je tudi policija, da se je Jelen potem odpeljal v domači kraj, kjer je vozilo skril pri mami, in odšel, kot da se ne bi nič zgodilo, še v Letuš k dekletu. Medtem ko naj bi se tam pripravljali na manjši piknik, so ga ob 11.30 vendarle izsledili policisti ter mu odvzeli prostost. V njegovi krvi pa izmerili 0,74 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, in to debelih sedem ur po nesreči!

Kazenska ovadba in prekrškovni postopek

Ker je vse priznal, kot so nam še razodeli celjski policisti, in ni bilo nobenih drugih razlogov za pridržanje, so ga v sredo, na dan Martinovega pogreba, izpustili. »Zoper voznika je bila vložena kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti ter zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Zoper sopotnika pa bo voden prekrškovni postopek,« so nam sporočili.

Domačini so bili seveda šokirani, ko so nenadoma zagledali vse tri, ki niso pomagali njihovemu Martinu in ki brezskrbno stopajo po vranskih tleh. »Se bo nemara spet zgodil nov Maček?« se sprašujejo in besnijo, ko vidijo, na primer, Blatnika, ki se vozi v svojem znamenitem modrem golfu. Na Novice so poklicali, ker naj bi jih prizadele prav njegove izrečene besede. Anja in Boris sta jih povzela: »Pošteno naju jezi, da po Vranskem govoriči, da sploh niso vedeli in da so mislili, da so povozili srno!«

»Človeka in srno bi pa že morali znati ločiti, kajne?« je bila ogorčena Anja. Boris pa: »Saj vendar nimamo štirih nog?!«

Piklovi iz Motnika so tisto nedeljo izgubili svojega Martina. »Nihče več nam ga ne bo vrnil,« je sklonil glavo njegov dedek.