LJUBLJANA – Če bi hotela s tatuji prekriti brazgotine, ki si jih je zadala s škarjami, noži ali britvicami zaradi hude stiske, ki jo je doživljala, bi ostal neporisan le njen hrbet. Tja namreč ročica osnovnošolke ni segla. A še hujše so brazgotine na duši zdaj 20-letne Aljane, ki ji jih je za vedno vtisnil zdaj 26-letni moški, ki zaradi pedofilije prestaja devetletno zaporno kazen (zaradi zaščite žrtev njegove identitete ne razkrivamo).
»Čutim, da moram o tem govoriti. Vem, da obstaja veliko otrok, ki jih odrasli še vedno zlorabljajo. Rada bi jim povedala, da je njihov glas dovolj močan, naj spregovorijo. Rada bi nagovorila tudi starše, ki so se jim otroci zaupali, pa jim morda ne verjamemo – objemite ga, povejte mu, da ni kriv, da ne more odgovarjati za reči, ki mu jih je povzročil odrasel človek,« pravi dekle, ki ji je življenje kot zelo mladi postreglo s hudimi preizkušnjami. »Danes vem, da sem doživela stvari, ki si jih nikoli nisem želela, še manj pa zaslužila,« pravi.
Brez prijateljev v otroške klepetalnice
Zaradi odsotnosti staršev, ki so bili zaradi narave dela večino dneva v službi, skrbi za pet let mlajšo sestro ter nesprejetosti pri vrstnikih v osnovni šoli je tonila vedno globlje. Niti podpora starih staršev, še posebno babice, ni mogla nadomestiti vrstniških stikov. »Pri 12 letih sem se prvič samopoškodovala. Rane niso bile globoke, so bile pa začetek slabih dni, predvsem pa so mi pomenile neke vrste sprostitev napetosti,« pripoveduje dekle. Prelomni trenutek je bil, ko je bila vprašana pred tablo, do nje pa je stopil sošolec in ji čez glavo poveznil vrečko. Učiteljica je jokala, ukrepala pa ni, pravi in dodaja, da je odhitela domov in mrzlično brskala po predalu, ne da bi vedela, kaj sploh išče: »Zgrabila sem škarje in z njimi potegnila po levi roki.« Ostra rezila so ničkolikokrat risala po njeni koži.
Posiljena A če ste mislili, da se zgodba z aretacijo in obsodbo perverzneža za Aljano konča, se motite. »Med počitnicami na prehodu v srednjo šolo sem en teden preživela pri dedku, ki se je medtem preselil v drug kraj. Tam je bila krasna pot, ki vodi do zapuščene kapelice, ki jo obdaja gozd. Vsak večer sem bila tam, na poti pa sem srečevala 26-letnega fanta. Zaupal mi je, da ima levkemijo, da ni srečen. Iskreno se mi je zasmilil, menila sem, da bo kraj ob kapelici pomagal tudi njemu,« pravi Aljana. »Ko sem mu ravno hotela razložiti, kako je ta kraj pomagal meni, sem bila že na tleh, od strahu in šoka nisem izustila glasu, nisem se branila, sploh nisem dojela, kaj se dogaja. Zdelo se mi je, da se to ne dogaja meni, temveč neki tretji osebi, dokler me niso predramili glasen smeh in njegova besede: 'Moja miškica je razdevičena!' Besede še vedno odzvanjajo v moji glavi, njegove strupeno zelene oči še vedno bolščijo vame, čeprav se ne spomnim njegove celotne podobe,« pripoveduje Aljana. In kot da bi bil ves boj zaman, je zbežala k dedku, si natočila vročo vodo v kad in znova segla po britvici. Tokrat se je takoj zaupala mami, a jo je njen odziv, da »naj si ne izmišljujem in naj se raje vrnem h knjigam«, popolnoma potrl. Zakaj njega nisi prijavila policiji, nas je zanimalo. »Izbrskala sem njegov mejl in mu pisala ter mu očitala, kaj mi je storil. Odpisal mi je, da sem si to želela. In moram reči, da je bil občutek krivde v smislu, kaj pa če sem mu res dajala napačne signale, tako močan, da si nisem upala,« pravi dvajsetletnica. |
Zlorabljal petletno nečakinjo
»Ker sem si želela pomoči, a je nisem nikjer našla, sem se zatekla v otroške spletne klepetalnice. Nisem vedela, zakaj se mi javljajo samo moški, pri vseh se je pogovor vedno končal pri seksu. Zdelo se mi je normalno, mislila sem, da se moški pač tako pogovarjajo. Eden od njih je bil tudi fant, ki je navedel, da je star 16 let. Bil je prijazen, prisluhnil mi je in me prepričal, da sem si odprla profil na facebooku, in nato sva komunicirala prek messengerja. Ko sem ugotovila, kako sprevržen je, je bilo prepozno, imel me je v šahu,« se nerada spominja Aljana. Prepričal jo je namreč, da se je razgalila, on pa jo je posnel s kamero in jo nato izsiljeval, da bo filmček poslal staršem. »To je tak začaran krog, vedela sem, da ni prav, pripovedoval mi je podrobnosti o tem, kako je spolno zlorabljal svoji nečakinji, stari pet in sedem let, kaj vse jima je delal. In da z menoj ne bi mogel imeti recimo analnega odnosa, ker sem bila pri 12 letih zanj prestara. Pripovedoval je, da petletna punčka joka, ko seksa z njo, a da se bo že navadila,« se z grozo spominja. A vendar ni zbrala moči, da bi zlikovca ustavila, niti pomislila ni, da bi ga lahko prijavila policiji, in to si je pozneje zelo očitala. »Strah je bil premočan, govoril mi je o moji sestri, da jo je videl, opisal jo je. Takrat sem se zavedla, da je človek tako rekoč sosed, vedel je, kje se gibljem in kdaj. Iz hiše si brez psa sploh nisem upala,« pripoveduje. Izsiljevanje je trajalo dolga tri leta.
Kriv 13 kaznivih dejanj Poleti 2012 so zaradi očitkov o pedofiliji na devet let zapora obsodili 21-letnega moškega. Spoznali so ga za krivega 13 kaznivih dejanj, in sicer spolnega napada na mladoletno osebo in izdelovanja ali posredovanja pornografskih izdelkov. Pet mladoletnih oseb naj bi nadlegoval prek spleta, s tremi pa naj bi neposredno spolno občeval. Preiskovalci so na njegovem domu našli več kot 80 videoposnetkov in nekaj več kot 4300 fotografij z otroško pornografijo. |
On v pripor, ona na psihiatrijo
Še danes podoživlja dan, ko je izvedela, da so moškega našli in da ga čaka sojenje. »Bil je prvi šolski dan v devetem razredu, bruhnila sem v jok, hotela sem govoriti. Ko je prišla mama domov, me je opozorila, naj se pazim takšnih ljudi. Sprva nejeverna mi je zaradi objav v časopisu in mojega podrobnega opisa končno verjela, da je zlorabil tudi mene,« pojasnjuje Aljana in dodaja, da je takrat mama prvič opazila tudi njene poškodovane roke. »Prej je mislila, da so brazgotine sledi mačka,« se spominja. Sledil je obisk pri zdravniku, nato pa, ne da bi vedela, enomesečna hospitalizacija na mariborski psihiatriji za otroke in mladostnike. »Takrat je pogovor z menoj opravila tudi policistka,« pravi Aljana in dodaja, da ji bivanje v bolnišnici ni pomagalo – »počutila sem sem enako kot pri zlorabi« – in da ji je v bistvu najbolj pomagala njena ljubezen do konjev, saj je vsak konec tedna, ko je prišla iz bolnišnice domov, pri stricu jahala.
Končno odrešitev našla v učiteljih
Končno odrešitev, torej pomoč, je našla v učiteljih na srednji šoli. »Ko smo pri slovenskem jeziku obravnavali besedilo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, se mi je odpeljalo, zato sem morala do pedagoginje, nato pa do psihologinje in socialne delavke. Potrebovala sem eno leto, da sem spregovorila in da sem predelala travme,« pravi dekle, ki je zdaj pomirjena. »Zdaj imam že eno leto fanta, ki mi zelo pomaga, me podpira in objame ter stisne k sebi, ko me ponoči iz sna vržejo nočne more,« za konec pove 20-letno dekle.
Za spolne prekrške 132 zaprtih Zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je lani v vseh zavodih za prestajanje kazni zapora prestajalo 132 obsojencev, kar je 5,2 odstotka vseh zaprtih, pravijo na upravi zaporov. |
