ŠEMPETER PRI GORICI, STESKE – »Vedno sem mirno spal, ko je Snežana šla ven. Nikoli ni pila ali kadila, prav tako nikoli ni prehitro vozila,« nam s solzami v očeh razlaga njen oče Mihajlo Zlatković iz Šempetra pri Gorici, ki še danes ne more razumeti, da mu je ravno neprilagojena hitrost, kot so po tragični prometni nesreči v Steskah ugotovili policisti, za vedno vzela hčerko.
Enaindvajsetletna Snežana se je v soboto okoli pol desete ure zvečer s 16-letno prijateljico I. M. iz Gradišča nad Prvačino z opel vectro peljala iz smeri Branika proti Dornberku in zunaj naselja Steske pripeljala v desni ovinek. Takrat pa je Snežana izgubila oblast nad vozilom, zaneslo jo je v levo, na nasprotno vozišče, po katerem pa je ravno v tistem trenutku iz nasprotne smeri pravilno pripeljala 33-letna voznica osebnega vozila kia, doma iz Goriških brd. Tedaj je 21-letnica z desnim bočnim delom vozila trčila v prednji del 33-letne Brike. Po trku se je opel prevrnil prek desnega boka in obstal na cesti. Kako silovito je bilo trčenje, pričajo že prvi posnetki po nesreči, kjer se dobro vidi, kako je bil avtomobil, ki ga je vozila Snežana, skoraj neprepoznaven. Prav tako tudi ostanki razbitih stekel in drugih delov avtomobilov, ki smo jih lahko le dva dni po tragediji videli na kraju nesreče, kjer v spomin za dekletoma že gorijo svečke. Zanju je bilo trčenje tako silovito, da sta, četudi sta bili pripeti z varnostnim pasom, umrli že na kraju nesreče, 33-letnica pa jo je odnesla z lažjimi poškodbami.
Nikoli prehitro
Kot že rečeno, naj bi bila za nesrečo kriva neprilagojena hitrost, čemur tako domači kot prijatelji Snežane še danes težko verjamejo. Prepričani so, da je bila bolj kot hitrost usodna njena vozniška neizkušenost, saj je izpit opravila pred dvema letoma.
»Čudno se mi zdi, ko so mi povedali, da je na ovinku tako hitro peljala. Vedno je vozila previdno in tudi nikoli mi ni rekla, da ima rada zelo hitro vožnjo,« nam pove njena sodelavka v pekarni in slaščičarni Center sredi Šempetra pri Gorici. Snežana je namreč zadnja leta prek študentskega servisa delala v omenjeni pekarni in bila med sodelavci znana po svoji pridnosti in prijaznosti. »Šokirani smo. Ne vem, kaj naj rečem? Bila je kolegica, veliko smo se skupaj družili in se zabavali,« nam še pove sogovornica in doda, da je poznala tudi njeno 16-letno prijateljico, s katero so se skupaj veliko družili.
Žalost je ob tem razumljivo zajela obe družini mladih deklet. O 16-letnici iz Gradišča nad Prvačino so se razgovorile domačinke, ki so povedale, da je bila zelo lepa in prijazna. Pred okoli desetimi leti se je njena družina tja priselila iz ene izmed republik nekdanje Jugoslavije, smo med drugim izvedeli. »Nisem je videla sicer že dolgo, a spomnim se jo, ko je bila mlajša. Bila je tako lepa punčka. Tako zlata je bila,« pravi bližnja soseda. O tem, kam sta dekleti šli tistega večera, smo pozneje izvedeli od staršev 21-letne Snežane.
Pred vhodom v njen blok v Šempetru pri Gorici, ki stoji le streljaj od tamkajšnje policijske postaje, smo ob žalovanju s prijatelji in družinskimi člani zmotili očeta Mihajla. »Bila je zelo pridna in članica folklorne skupine v Novi Gorici. Pridno je študirala in delala v pekarni,« nam ves pretresen pripoveduje Mihajlo in dodaja, da je zelo dobro poznal tudi njeno prijateljico. Kot pravi, bi tistega usodnega večera s Snežano in I. M. morala zraven še sestra njene prijateljice, a je nekaj prišlo vmes, da se jima ni mogla pridružiti. Kljub preživljanju težkih trenutkov nas je Mihajlo prijazno povabil v stanovanje, kjer sta ves ta čas med drugimi žalovali Snežanina babica in mama.
Odšli na kebab
»Z njo nikoli nisem imela nobenih problemov. To je bil otrok, ki si ga lahko samo želiš. Vedno je bila pridna v šoli, na folkloro je redno hodila,« se Snežane spominja mama Tamara, ki je zaradi bolečine ob izgubi hčerke komaj zbirala misli. Snežana je, kot nadaljuje, imela pred seboj ogromno načrtov, saj se je poleg folklori v celoti posvetila tudi študiju inženirstva.
»Načrtovala je, da bo šla na počitnice in zato varčevala denar. Rekla sem ji, da naj gre na počitnice in tam uživa. Imela je načrte, da konča fakulteto in se zaposli,« razloži Tamara. Te usodne sobote, kot se še spominja, je Snežana popoldne najprej prišla domov in se stuširala. Nato pa je počakala na prijateljico, saj sta se dogovorili, da jo bo peljala domov v Gradišče nad Prvačino, še prej pa se bosta odpravili v Komen. »Zmenili sta se, da gresta tja najprej na kebab, in ko ga bosta pojedli, se bosta vrnili domov. In obe sta končali na cesti,« žalostno doda Tamara in še sama ne more verjeti, da je bila za nesrečo kriva ravno hitrost: »Nikoli ni vozila prehitro. Vedno sem ji svetovala, naj vozi počasi. ´Ne skrbi mama, ne misli na najslabše,´ mi je vedno odgovorila.«
Družina se je sicer, kot je še uspelo razložiti Tamari, v Slovenijo priselila s Kosova po vojni, ko je imela Snežana 7 let. Prvih deset let so živeli v Novi Gorici, kjer je Snežana obiskovala tudi osnovno šolo, zadnjih pet let pa živijo v Šempetru pri Gorici. »Res jo bom težko prebolela,« je še vzdihnila Tamara in se prepustila žalovanju.