LJUBLJANA – Po dobrem letu in pol gretja sodnih klopi se eden najbolj odmevnih sodnih primerov v samostojni Sloveniji nezadržno bliža koncu. Sojenje v zadevi Balkanski bojevnik je pripeljalo do točke, ko so se začeli izvajati zaključni govori tožilstva in zagovornikov obtoženih. Kot trenutno kaže, se lahko sodna farsa, v kateri je tik pred zdajci senat izločil vse srbske in slovenske dokaze, konča z oprostilnimi sodbami, in to kljub dobrima dvema tonama zaseženega kokaina. Dokazi, ki veljajo v sosednjih državah, pri nas niso relevantni. Kljub temu je tožilstvo prepričano, da je dokazalo obtoženim vse očitke, in zato zanje zahteval skupno 176 let in tri mesece zaporne kazni.
Konec dokazovanja
Potem ko je tožilstvo prek vseh v Srbiji, Italiji in Sloveniji zbranih dokazov po svojih trditvah dokazalo, da je šlo za dobro organizirano mednarodno združbo, ki je tihotapila in prekupčevala z drogami, je ves postopek padel v vodo, ko je sodišče izločilo dokaze, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito. Zaradi tega sta za zadnji dan dokazovalnega postopka ostali samo dve priči, ki pa nista prav nič osvetlili trgovine z drogami. Nepremičninski agent Igor Šinkovec ni mogel razjasniti, kje vse je bil Anes Selman. Mama obtoženega Alja Selman pa je predvsem opozorila, da se njenemu sinu dogaja krivica.
Potem ko je sodišče zavrnilo dodatne dokazne predloge, so na vrsto vendarle prišli zaključni govori. Prva je v mikrofon spregovorila državna tožilka Blanka Žgajnar, ki ji je sodišče zvezalo roke z izločitvijo vseh relevantnih dokazov. Kljub temu se je oprla prav nanje. »V zaključnem govoru ne morem povedati nič novega, česar sodišče še ne bi slišalo,« je začela govor, da ne bo že stotič ponavljala vsebine obtožnice, saj je vse jasno. Še vedno se ne more strinjati z izločitvijo dokazov, saj so po njenem prepričanju pridobljeni zakonito, brez njih pa je tožilstvo ostalo praktično golo. Poudarila je, da so na podlagi istih dokazov člane združbe obsodili v Srbiji in Italiji, ter se začudila, da je pravni sistem pri nas nekaj posebnega. Po njeno je slovenski postopek namreč posegel globoko v pravosodne sisteme drugih držav s tem, ko se je slovensko sodišče postavilo nad srbsko in italijansko. Sodišče naj bi tako dajalo vtis, kot da se človekove pravice spoštujejo samo pri nas, drugje pa ne. Tako, meni Žgajnarjeva, bo težko sodelovati z drugimi evropskimi policijami v podobnih primerih v prihodnosti, saj bi morale vse tuje policije strogo upoštevati slovensko zakonodajo pri dokazovanju kriminala na njihovem področju, drugače bo postopek pri nas padel v vodo.
Na dan 365 kg kokaina
Tožilstvo je trdno prepričano, da so člani mednarodne kriminalne združbe sedemkrat pretihotapili kokain v Evropo, osmič pa se jim je zalomilo, ter zanje zahteva zaporne kazni. Odločitev je podkrepilo tudi s tem, da so obtoženi, kljub temu da so sami očetje, zaradi pohlepa po zaslužku uničevali življenja mladih ljudi. Medtem ko so oni živeli razkošno, so odjemalcem povzročali trpljenja in osebnostne propade. Pri tem je tožilstvo navedlo tudi nekaj podatkov o obsegu delovanja združbe. Samo en kilogram kokaina stane do 35.000 evrov. Dve toni in pol, ki so jih zaplenili združbi, bi bilo dovolj za sedem milijonov in pol odmerkov, na cesti pa odmerek stane okoli 35 evrov. Vsak dan se v Evropi porabi okoli 365 kilogramov kokaina, na leto pa zaradi trdih drog umre 8500 ljudi, še 2000 pa zaradi aidsa, ki je dostikrat povezan z intravenoznimi uživalci trdih drog.
Po mnenju tožilstva bi javnost ob oprostilni sodbi dobila povsem napačno sporočilo
Prav zato je predlagalo zapor za vse obtožene. Za domnevnega vodjo hudodelske združbe Dragana Tošića je zahtevalo 19 let in 10 mesecev. Anes Selman bi si po mnenju tožilstva zaslužil 17-letno zaporno kazen. Po 15 let bi tožilstvo prisodilo Draganu Beljkašu, Jakobu Remškarju, Petru Khermayerju, Mirzetu Luceviću, Marku Bubliču in Dejanu Zupanu. Osemletno zaporno kazen je tožilka predlagala za Zdenko Kondič in Sandro Udrih, šestletno pa za Boštjana Kopčiča. Po pet let in šest mesecev zapora bi dala Robertu Šabiču in Đemaljiji Manđuku, pet let pa Miralemu Luceviću, Valterju Abramoviču in Tadeju Poljaku. Najmanj, samo dve leti, je tožilstvo zahtevalo za Suzano Remškar.
Zagovori zagovornikov obtoženih bodo trajali kar dolgo. Vsi pa bodo, tako kot zagovornik prvoobtoženega Tošića Luka Zajc, zavrnili vse obtožbe, opozorili na ničnost dokaznega materiala in apelirali, naj sodni senat ne obsodi »nedolžnih«.
