MARIBOR – Trenutno najbolj znani mariborski tožilec Boris Marčič od minulega tedna ni več v službi. Kot smo včeraj izvedeli, je tožilec, ki je med drugim zaslovel po neizprosnem pregonu nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, na bolniškem dopustu. Nadvse zanimivo je, da je Boris Marčič na »bolniški« od dneva, ko je izvedel, da je sodba, s katero je bil pogojno obsojen na šest mesecev zapora, pravnomočna. Minuli teden so namreč sodniki višjega sodišča v Mariboru prikimali svojim kolegom iz Slovenj Gradca, ki so Borisa Marčiča sredi maja lanskega leta spoznali za krivega.
»Trenutno je višji državni tožilec v bolniškem staležu,« nam je govorice potrdil vodja mariborskega tožilstva Drago Šketa in dodal: »Po seznanitvi o pravnomočni sodbi je bil višji državni tožilec Boris Marčič razrešen s funkcije vodje gospodarsko-kazenskega oddelka in hkrati je bil določen novi vodja oddelka. Omenjeni ukrep je edini, ki je v zakonski pristojnosti vodje državnega tožilstva, vsi morebitni drugi ukrepi so v pristojnosti drugih organov.« Izvedeli smo, da so Marčiča še istega dne, ko je prejel sodbo višjih sodnikov, razrešili in da je njegov položaj kot vodja gospodarsko-kazenskega oddelka prevzel tožilec Niko Pušnik.
Suspenz? Ne še!
Čeprav so zlobni jeziki sprva trdili, da naj bi bil Boris Marčič že v suspenzu in naj bi zoper njega tekel postopek izredne odpovedi delovnega razmerja, pa (za zdaj) še ni tako. »O morebitnem suspenzu na tožilstvu v Mariboru ne vemo ničesar, saj odločanje o tem ni v pristojnosti vodje okrožnega državnega tožilstva v Mariboru, temveč drugih oseb oziroma organov,« je dejal Drago Šketa in še dopolnil, da so zoper tožilca ukrepali že takoj po obsodbi v Slovenj Gradcu: »Že po prvostopenjski obsodilni sodbi je bila tožilcu na podlagi pravnomočne odločbe disciplinskega sodišča izrečena disciplinska sankcija zmanjšanja plače v višini desetih odstotkov plače za čas enega leta.« Dokončna usoda Borisa Marčiča, ki ima za seboj več kot 30 let dolgo tožilsko kariero, na mariborskem tožilstvu je še zmeraj negotova. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil njegov suspenz le še vprašanje ur. Tako naj bi imel generalni državni tožilec Zvonko Fišer namen še ta teden Borisa Marčiča s suspenzom umakniti iz prometa.
Nadaljnji postopki so jasno zapisani. Generalni državni tožilec in državnotožilski svet sta primorana v 30 dneh od prejema sodbe pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču podati mnenje o (ne)primernosti tožilca. Če bo mnenje negativno, pravosodnemu ministru verjetno ne bo preostalo drugega, kot da vladi predlaga njegovo razrešitev. Odvzem tožilske funkcije bi pomenil tudi njegovo izgubo službe. Slišati je, da bo Boris Marčič uporabil tudi izredna pravna sredstva in se z zahtevo za varstvo zakonitosti pritožil na vrhovno sodišče ter tako poskušal zadržati svojo razrešitev. Če se bo ta zares zgodila. Na Marčičevem seznamu svojih »trofej«, ki jih je spravil do obsodilne sodbe, se pojavljajo bolj ali manj znana imena. Med najbolj odmevnimi sta zagotovo nekdanji finančni manipulator Davorin Sadar in seveda Franc Kangler. Ta si bo verjetno najbolj oddahnil, saj mu v petek, ko bo ponovno moral sesti na zatožno klop, nasproti njemu ne bo sedel več Boris Marčič.
Prekršek zastaral
Prav Francu Kanglerju poznavalci razmer pripisujejo veliko zaslug za obsodbo Borisa Marčiča. »Ker je kot priča krivo izpovedoval v prekrškovni zadevi sodišča, kjer je postopek tekel zoper njegovega sina, mu je sodišče izreklo pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let,« so sredi maja sporočili s slovenjgraškega sodišča. Ozadje obsodbe sega v marec 2010. Takrat naj bi njegov sin Sebastijan Marčič storil prometni prekršek. Policisti so mu očitali, da je okoli pol dveh zjutraj na Koroški cesti v Mariboru prehiteval policijsko vozilo. Možje v modrem so zapisali, da naj bi Sebastijan Marčič prehiteval v škarje, saj naj bi bilo ogroženo tudi vozilo, ki mu je v tistem trenutku pripeljalo nasproti.
Prekršek se je selil na sodišče, kjer pa je sin znanega tožilca trdil, da ga ni storil. Da ni bilo tako, kot navajajo policisti, naj bi potrdil njegov oče Boris. Tožilec je bil na sodišče klican kot priča in potrdil sinove izjave. Češ da je vse videl na svoje oči, saj naj bi v obravnavanem času kot sovoznik sedel v sinovem avtomobilu. Ko je Boris Marčič to povedal na sodišču, so policisti začeli dvomiti o resničnosti njegovih navedb, saj se prisotnosti višjega tožilca Borisa Marčiča ne spominja nihče od prisotnih policistov. Ker so bili prepričani, da je Boris Marčič na sodišču govoril neresnico, so zoper njega spisali kazensko ovadbo za krivo izpovedbo.
Poznavalci razmer v mariborski policiji so nam dejali, da je verjetno, da bi za ovadbo stal nekdanji prvi mož mesta pod Pohorjem Franc Kangler. Postopek proti tožilčevemu sinu Sebastijanu je namreč vodil Kanglerjev prijatelj in sodelavec iz skupnih časov pri policiji. Tako je zadeva romala na slovenjgraško sodišče, kjer pa tožilcu niso verjeli, da je bil tiste noči v avtomobilu, ampak so ga obsodili na pogojno kazen šestih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Največji absurd v celotni zgodbi je, da je vrhovno sodišče kazen za prometni prekršek, ki naj bi ga storil sin Sebastijan, že dvakrat razveljavilo. Za nameček je prekršek novembra lani še zastaral.