PRAVNOMOČNO

Tovšakova, Zidar in Črnigoj gredo v zapor

Objavljeno 22. marec 2013 08.15 | Posodobljeno 21. marec 2013 19.19 | Piše: Aleksander Brudar

Sodba v primeru Čista lopata postala pravnomočna – vsem trem leto in dva meseca.

Dušan Črnigoj bo moral za leto in dva meseca v zapor. Foto: Igor Zaplatil

LJUBLJANA – Pet let po odmevnih aretacijah je tako imenovana zadeva Čista lopata včeraj le dobila sodni epilog. Po pritožbah sedmerice obtoženih je ljubljansko višje sodišče namreč naredilo le še piko na i, ko je izdalo nekoliko spremenjeno in hkrati pravnomočno sodbo. Najbolj veseli, če bi temu lahko tako rekli, so bili trije obtoženi, Ivan Zidar, Dušan Črnigoj in Ivan Demšar, ki so prek svojih odvetnikov dosegli za tri mesece znižane zaporne kazni. Zidar in Črnigoj bosta tako morala za rešetkami preživeti leto dni in dva meseca, Demšar pa devet mesecev. Preostalim obtožencem, med kateri so poleg Hilde Tovšak še Tomaž Žibret, Borut Farčnik in Srečko Gabrič, pa sodišča s pritožbami ni uspelo prepričati. Tovšakova, na primer, bo tako morala v zapor za leto in dva meseca.

Oproščeni Kroflič

Zelo zadovoljen je lahko s sodišča odšel tudi Ivan Kroflič, ki mu je višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo okrožnega, saj mu tožilstvo, ki je v pritožbi zanj predlagalo 10 mesecev zapora, ni uspelo dokazati očitanega kaznivega dejanja sostorilstva pri podkupovanju. Sodišče je v obrazložitvi sodbe med drugim ovrglo pomisleke obrambe, da je policija ponarejala dokumentacijo, in poudarilo, da to ni bila nobena policijska zarota. Prav tako niso bile kršene pravice do Zidarjeve obrambe, saj je sojenje v njegovi nenavzočnosti potekalo z njegovim soglasjem. Kazni je trem obdolženim znižalo, ker je tožilstvo nepravilno definiralo nekatera kazniva dejanja, ki so bila podana v obtožnici. Zaradi tega jim ne bo treba plačati stroškov postopka. Demšarjev odvetnik Boris Grobelnik je po izreku sodbe povedal, da odločitev sodišča »absolutno spoštujejo«, in dodal: »Menim pa, da trenutno ni taka politična klima, ki bi zbrala toliko moči in volje, da bi prišlo do realne odločitve. Pričakovalo se je in ljudje pričakujejo, da se ta korupcijska dejanja obsodijo, kar je pravilno. Še vedno pa menimo, da naš klient ni naredil nobenega korupcijskega dejanja.« O morebitni pritožbi bodo še razmislili, a ker je sodba pravnomočna, to ne more več vplivati na prestajanje zaporne kazni. »Sodbe so postale pravnomočne, kar pomeni, da lahko sodišče kliente v prihodnjih nekaj mesecih povabi na prestajanje kazni,« je še dodal. Na izreku sodbe niti tokrat ni bilo Zidarja in Tovšakove: če prvega izdaja zdravje, pa je glede na včerajšnji natrpan urnik Tovšakove njena odsotnost v Ljubljani povsem razumljiva.

Natrpani urnik Tovšakove

Mirno bi namreč lahko rekli, da je bil tokratni četrtek njen dan obiskov sodišč po državi. Nekaj minut pred deveto uro zjutraj se je oglasila pri mariborskem preiskovalnem sodniku, kjer se je morala zagovarjati zaradi obtožb, da je s še 13 drugimi osebami poskušala pridobiti nedovoljeno nagrado za posel v zvezi z zaposlovanjem tujih varilcev, ki naj bi delali pri projektu gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Tovšakova, ki je v teh dneh precej shujšala, po odhodu s sodišča medijem ni dajala izjav, je pa njen odvetnik Boris Kanduti povedal, da je v tej zadevi podala svoj zagovor, preostalo pa bo pokazal nadaljnji postopek. Nekdanja gradbena baronica je od 2. marca v 30-dnevnem priporu zaradi ponovitvene nevarnosti. Nato jo je na slovenjgraškem okrajnem sodišču čakala pravdna obravnava, v kateri Taxgroup davčno svetovanje od nje zahteva 2952 evrov s pripadajočimi obrestmi. Ob enih popoldne je sledila obravnava na celjskem sodišču, kjer se je morala skupaj z nekdanjo direktorico kadrovskega in splošnega sektorja Vegrada Branko Gabriel zagovarjati pred očitki o domnevno neupravičeni porabi dobrih 420.000 evrov iz Vegradovega solidarnostnega sklada. Specializirano državno tožilstvo obtoženkama, ki jima v tem postopku grozi od enega do osem let zapora, zameri, da sta Vegrad opetnajstili za denar, ki so ga s prostovoljnimi prispevki zbirali zaposleni, z njim pa so pomagali sodelavcem in njihovim družinam, kadar je bilo to potrebno. V konkretnem primeru gre za družini dveh delavcev iz BiH, ki sta umrla leta 2009 – eden v delovni, drugi v prometni nesreči. Njunima družinama bi morali skupaj izplačati približno 32.800 evrov solidarnostne pomoči. Pa je niso, ker je bila blagajna prazna.

Afera Čista lopata

Zgodba o Čisti lopati, kot so jo na začetku poimenovali mediji, se je začela zaradi dogovarjanja pri pripravi ponudb na javnem razpisu za gradnjo kontrolnega stolpa na letališču Jožeta Pučnika. Afera je v javnost prišla februarja 2008 po odmevnih aretacijah, v katerih so pridržali vse vpletene razen Črnigoja, ki se je zaradi funkcije državnega svetnika skliceval na imuniteto. Zaradi afere je leta 2008 s položaja odstopil tudi tedanji direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije Srečko Janša. Nato je sledil dolgotrajen sodni proces, v katerem je bilo od 52 razpisanih narokov opravljenih 45. Da je zadeva obširna, pove že podatek, da je sodba spisana na 237 straneh. Prvostopenjsko sodišče je sodbo izreklo konec lanskega marca, obramba pa je že med potekom leto in pol trajajočega sojenja napovedovala pritožbo na višje sodišče, saj sodni senat okrožnega sodišča ni upošteval njihove zahteve po izločitvi dokaznega gradiva, predvsem telefonskih prisluhov, ki naj bi bili pridobljeni nezakonito. 

»Niti sindikalist ni reagiral«

Tovšakova svojega zagovora tokrat ni podala, saj se, kot je povedala, za kaj takega preveč slabo počuti, zato bo to storila naknadno. Zdravnika v priporu redno obiskuje, včeraj pa za kaj takega bržčas sploh ni bilo časa. Zanimivo je, da se nekdanja prva dama Vegrada ni sklicevala niti na izjave, ki jih je podala že v preiskavi, kjer je zavrnila vse obtožbe in dejala, da ni bilo nobene zlorabe ali neupravičene uporabe denarja iz blagajne vzajemne pomoči, kakor ji zdaj očita tožilstvo. Zgovornejša je bila Gabrielova, ki je Tovšakovo označila za direktorico v pravnem pomenu besede, brez njene vednosti niti centa niso nikomur nakazali, sama pa kot direktorica kadrovskega in splošnega sektorja ni imela nobenih pooblastil, temveč je zgolj posredovala ali izvajala Hildina navodila. »Zahtevala je, da se vse opravi v dogovorjenem roku, bila je garač, to je pričakovala tudi od drugih. Prispevke za ponesrečena delavca smo zbirali na njeno pobudo. Ko se je izvedelo, da tega denarja ni več, niti sindikalist Samo Mastnak ni reagiral.« Tukaj je bržčas ključ kazenskega postopka. Če bo obramba sodnici Ingrid Lešnik prinesla verodostojen dokument in dokazala, da je Vegradova uprava v določenih primerih lahko razpolagala s sredstvi sindikata, se bo obtožnica znašla na majavih nogah.

Deli s prijatelji