Tomaža pekla vest, zato je pokazal grob

NOVO MESTO – Ko se je izkazalo, da je mrtvec, ki so ga na začetku junija potegnili iz vodnjaka pri zapuščeni zidanici v Dolnjem Suhorju, več kot dve leti pogrešani Jure Erjavec iz Sel pri Dolenjskih Toplicah, je usahnilo upanje svojcev in znancev, da mu morda čisto nič ne manjka in da se je le tako brez napovedi odpravil na tuje, v kako Avstralijo, denimo. Drugi so jeli v vse skupaj vpletati dolenjske Rome, češ da so ga ugrabili oni in ga prodali trgovcem s človeškimi organi. Našli so se tudi taki, ki so menili, da ga je pospravilo in za vselej skrilo narkopodzemlje, radiestezisti in jasnovidci pa so razlagali, da je živ, toda zaprt v neki kleti ...

Nekateri prijatelji pa so že vse od hladne februarske noči slutili, kdo bi utegnil imeti opraviti z njegovim skrivnostnim izginotjem. »To so bili fantje, s katerimi so ga nazadnje videli. Govorilo se je, da so njegovi prijatelji, a takih nočeš imeti za prijatelje. Niso šli v Novo mesto na kebab (pred eno od prodajaln hitre prehrane naj bi Jureta nazadnje videli, op. p.), ampak so ga zvlekli po gozdnih poteh do Metlike. Kam natančno, ne vem. Če bi vedel, da se je spečal s to družbo, bi ga že prej posvaril,« nam je skrušeno pripovedoval eden od njih.

Tomaža ne preiskujejo

Sodna preiskava brutalnega umora Jureta (imel je komaj 21 let) je medtem bolj ali manj končana, so nam zaupali v uradu novomeškega okrožnega sodišča. »V preiskavi so bile že zaslišane predlagane priče, čakamo še na rezultate oziroma poročila o odvzetih vzorcih.« Potem bodo spis vrnili tožilcem, ti pa bodo zagotovo spisali obtožbo, težko za kar 30 let zapora.

Juretov domnevni krvnik, 23-letni Miran Plut z Jugorja, se po naših informacijah še ni zagovarjal, čeprav je po aretaciji na policiji bojda priznal, pred preiskovalnim sodnikom pa priznanje umaknil. Njegova obramba je napovedovala, da se bo izrekel po tem, ko bodo v preiskavi zaslišali vse priče. Za zdaj pa torej velja, da krivdo zanika oziroma trdi, da se vse skupaj sploh ni dogajalo tako, kot so ugotovili policisti in kot pravi njegov znanec Tomaž, ki ga je na zaslišanju pošteno namočil.

Prav Tomaž bo kronska priča novomeških okrožnih tožilcev na sodnem procesu, ki se bo najverjetneje začel sredi jeseni. Čeprav je jasno, da je bil tudi on vpleten v dogajanje okrog Juretovega izginotja, nam s sodišča odgovarjajo, da v zvezi s tem umorom preiskujejo le Pluta, ne pa tudi njega.

Ko se bo končalo sojenje temu, bo žogica sicer spet na strani novomeških tožilcev, ki bi tudi Tomaža utegnili preganjati zaradi kaznivega dejanja pomoči storilcu po storitvi kaznivega dejanja. Kazenski zakonik namreč veleva, da lahko tistega, ki skriva storilca kaznivega dejanja ali mu s skrivanjem orodja, sledi ali kako drugače pomaga, da ga ne odkrijejo, doleti do eno leto zapora; če gre za pomoč storilcu kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora najmanj petnajstih let ali dosmrtnega zapora, pa celo pet let zapora.

A Tomaž bo, če bo le na sojenju Plutu dovolj prepričljivo pričal v prid obtožbe organov pregona, zagotovo deležen posebne milosti.

Iz Kavke v smrt

Jure je umrl zaradi štirih strelov v hrbet, likvidiran naj bi bil zaradi piškavih 3000 evrov, kolikor mu je domnevno dolgoval prav Plut. Lovci na zločince so ugotovili, da se je torej zgodil okruten umor, ki je bil storjen iz koristoljubja in zahrbtno. Plut in Erjavec sta bila prijatelja, 25. februarja 2012 je prvi drugega večkrat ustrelil v gozdu med Birčno vasjo in Velikim Podljubnom. Po dejanju je truplo zavil v PVC-folijo, odpeljal v Dolenji Suhor in vrgel v vodnjak, za katerega je vedel, da je zapuščen, saj ima tudi sam v bližini zidanico.

Podrobneje je potek dogodkov opisal prav Tomaž, ki je za Juretovo usodo ves ta čas vedel, naposled pa ga je le preveč pekla vest, zato je šel na policijo in povedal, kje naj poiščejo pogrešano osebo. Kot je pripovedoval ta skesanec, so bili usodnega večera vsi trije skupaj. Najprej sta bila s Plutom v neki novomeški gostilni, tega je poklical Jure in dogovorili so se, da se dobijo v bršljinskem lokalu Kavka. Spraznili so nekaj kozarcev, padla je ideja, da gredo naprej, vozil je Tomaž. Kmalu so prispeli do gozda, tam pa je Plut naročil Tomažu, naj ustavi, ter pomignil Juretu, naj mu sledi, češ da gresta nekaj pogledat.

Čez nekaj trenutkov je Tomaž slišal štiri ali pet strelov, Plut se je vrnil sam, mu povedal, kaj je storil, ta pa je potem – kdo ve, zakaj – mirno ubogal njegove ukaze. Odpeljala sta se nazaj v Novo mesto, kjer se je Plut presedel v svoj avto in vsak v svojem vozilu sta se vrnila na kraj zločina. Iz prtljažnika je nato morilec potegnil PVC-folijo, v katero sta ovila truplo, ga naložila v avto, odpeljala do vodnjaka ter ga vrgla vanj. Od vsega začetka je bil prav Plut tudi na policijskem seznamu tistih, ki bi utegnili kaj vedeti o Juretovi usodi, imeli so namreč informacije, da naj bi bila skupaj vpletena v trgovanje z mamili.

Kakor koli že, Plut se bo torej moral kmalu še tretjič pojaviti pred obličjem pravice, toda bremenili ga bodo za veliko večji greh kot kdaj prej. Dvakrat je bil že obsojen na pogojni zapor zaradi tatvin, tudi zato, ker je iz neke zidanice ukradel vino.