Tik pred rojstnim dnevom: ribiči v Dravi našli mrtvega Jerneja

MARIBOR – »Je brez denarja, brez dokumentov, brez telefona in brez zdravil, ki jih mora vsak dan jemati,« je pred več kot tremi tedni med objavo na družabnih omrežjih o pogrešanem 23-letnem nečaku objavil Drago Cartl. Kam je izginil Jernej Cartl iz Maribora, ni vedel nihče, saj so se za njim izgubile vse sledi, kot bi se pogreznil v zemljo. Iskali so ga tudi policisti, njegovo sliko objavili na policijskem portalu pogrešanih oseb. Vse iskanje je bilo zaman, njegovi domači in prijatelji so preživljali najtežje ure in dneve v življenju. Kot smo izvedeli, je Jernej izginil konec aprila, naslednji dan ga je že začela iskati policija.

Vse do minulega petka so sorodniki še upali, da se bo mladenič, ki je imel tudi duševne težave, čil in zdrav vrnil domov. A se ni, saj so iz nacionalnega laboratorija za forenziko minuli petek sporočili, da identiteta trupla, ki so ga našli v reki Dravi, pripada Jerneju Cartlu. »Po doslej znanih ugotovitvah mariborske policije pri tragični smrti našega Jerneja niso bile udeležene tretje osebe, vsaj neposredno ne,« je bil na družabnih omrežjih neposreden njegov stric Drago Cartl in dalje razmišljal: »Ko premišljam dogajanja z Jernejem v marcu in v aprilu, se mi potrjuje žalostno spoznanje, da je bila ta nepotrebna in tragična smrt mladega človeka njegova lastna izbira.«

Pri sebi ni imel dokumentov

Stric Drago Cartl, ki se je pri iskanju svojega nečaka najbolj naprezal, je pokojnemu Jerneju posvetil tudi pesem z naslovom Ko mene več ne bo, ki jo izvajata Eroika in simfonični orkester kranjske gimnazije. Ob tem je zapisal: »V spomin Jerneju.« Truplo mladeniča so našli na Ptuju prejšnji četrtek. V reki je bilo zagozdeno, a je tistega dne pretok Drave manjši, gladina se je spustila za kakšen meter in ribiči so opazili truplo, so takrat dejali ptujski gasilci, ki so ga izvlekli iz reke. Ker je bilo več dni v vodi, je bilo identiteto nemogoče potrditi le z osebnim pregledom. Neznani moški seboj ni imel ne dokumentov ne osebnih stvari, zato so truplo poslali na sodno obdukcijo.

Da so prejšnji četrtek pod mostom za pešce sredi Ptuja našli truplo pogrešanega Jerneja Cartla, so potrdili tudi na mariborski policijski upravi. Bojan Kitl je razložil: »Truplo pogrešanega je bilo najdeno. Zadeva bo zaključena s poročilom na tožilstvo. Na truplu ni bilo znakov nasilja, vzrok smrti je utopitev.« Enako so svojcem sporočili iz nacionalnega laboratorija za forenziko. Bolečina ob izgubi najbližjega je še posebno velika, saj Jernej ni znal plavati, našli pa so ga v reki Dravi. Dejstvo, da so neplavalca našli utopljenega, še posebno boli Jernejevega dolgoletnega prijatelja Anžeta Ipavica.

Mladenič je, ko je izvedel za prijateljevo smrt, v pismo na družabnih omrežjih, ki ga je naslovil pokojnikovemu stricu in Jerneju v slovo, zapisal: »Če je kaj moteče, je to podatek, da je bil Jernej praktično neplavalec. Kljub vsem znakom, da je kriva duševna bolezen, so, po mojem odkritem mnenju, možnosti, da bi sam šel v Dravo, majhne. Reka nima rok, niti ust in lakote, in ne grabi in požira ljudi kar tako, kadar lahko ... Zdaj pa se kaže, da se je preprosto sprehodil do reke in se pogreznil vanjo. Kot ostali.« Zakaj je tukaj namigoval na smrt trojice mladih, ki so utonili sredi Maribora, ostaja neznanka.

Strastno navijala za mariborske nogometaše

Seveda pa Anže Ipavic ni mogel niti mimo zadnjih trenutkov, ki jih je preživel z najboljšim prijateljem: »Počutim se ogoljufanega, oropanega za dobrega prijatelja, na katerega imam ogromno lepih spominov. Bili so trenutki, redki, a močni in nepozabljivi, ko sva bila kot brata. Z Jernejem sva pogosto obujala spomine na te brezskrbne čase. Od taborjenja na Pohorju in poslušanja nočnih ptičev iz šotora, prek vseh druženj, športnih in družabnih dogodkov, šolskih izletov, trojanskih krofov, igranja nogometa v mestu, novega leta za Piramido, letovanja na Krku ... In nazadnje, ko sem ga videl še zadnjič – ko smo z Jernejem in Domnom Vrečkom tekli na Piramido, ob Dravi in skozi Melje nazaj. Če bi vedel, da je to zadnjič, ko te bom videl, bi ti povedal, kako čudovita oseba si, Jernej. Vendar to ni bilo zadnjič, ko sva se slišala. Še nekaj dni pred izginotjem sem se z njim slišal prek skypa. Kadar bom pil tomislava ali jedel trojanske krofe, se bom spomnil nate, Jernej, kjer koli že si. Počivaj v miru,« je sklenil Anže, ki se bo le težko sprijaznil s prijateljevo smrtjo, saj sta veliko časa preživela skupaj in med drugim strastno navijala za mariborske nogometaše.