LJUBLJANA – Ni dosti manjkalo, pa bi zadela kap Tržičana Stanislava Megliča, ki so ga 15. marca 2006 skoraj do smrti pogrizli bulmastifi ljubljanskega zdravnika dr. Saše Baričeviča. Že leta se pravda, terja 112.669 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, 40.002 evra za premoženjsko ter rento 463 evrov na mesec, potem pa šokantna novica.
Sodnica odpovedala razpravo
Za njegov primer pristojna ljubljanska pravdna okrožna sodnica Mojca Lobnik je namreč na vrat na nos odpovedala za prejšnji teden napovedano razpravo glede njegovega premoženjskega zahtevka, Meglič pa je izvedel, da sploh ni več sodnica, saj jo je sodni svet premestil na ministrstvo za pravosodje, kjer se že od začetka meseca ukvarja s področjem za alternativno reševanje sporov. Doživel je šok, saj mu ni bilo jasno, kdaj bo postavljen novi sodnik v njegovi zadevi, še manj pa, ali in kdaj bo sodnica izdala delno sodbo za že marca končani del sojenja, ki je govoril o nepremoženjski sodbi.
Medtem ko sta z odvetnikom Francijem Matozom robantila nad delom slovenskega pravosodja in njegovo počasnostjo, so z ljubljanskega okrožnega sodišča prihajali pomirjujoči toni. Da bo zadeva z vso paro potekala naprej, so obljubljali, čeprav se je vse skupaj vleklo še počasneje kot po polžje. Prek službe za odnose z javnostjo je njihova eks sodnica Lobnikova tudi obljubila, da bo delno sodbo glede nepremoženjske sodbe razposlala v nekaj dneh, čeprav je že zdavnaj zamudila priporočeni rok za njeno izdajo.
Sodbo ima končno v roki
Priznati ji gre, da je vsaj tokrat držala besedo. Stanislav Meglič ima nepravnomočno delno sodbo končno v roki, nanjo pa so kajpak možne tudi pritožbe. Od Baričevičevih dedičev je terjal nekaj več kot 112.600 evrov, sodnica pa mu je prisodila dostojnih 86.000 evrov plus obresti, ki so začele teči 13. oktobra 2006, od dneva torej, ko je Meglič vložil tožbo za nepremoženjsko škodo.
»Grizli so me po nogah, skakali so vame. Prijel sem se za ograjo, da me ne bi spravili na tla. Moči so mi pojemale, oni pa so me vlekli stran. Ena deska se je odtrgala, padel sem na tla, še enkrat vstal, živali so visele z mene. Spet sem se prijel za ograjo, spet se je odtrgala deska. Padel sem po tleh, psi so me vlekli gor in dol. Poskušal sem si zaščititi obraz in vrat, grizli so me po nogah, rokah, pulili so mi lase. Pregristi so mi poskušali lobanjo. Imel sem občutek, da me trgajo na kose. Temnilo se mi je pred očmi, bil sem prepričan, da umiram. Zeblo me je, okrog je ležal sneg. Pred očmi se mi je v kratkem času odvrtel film življenja, zadnji prizor je bil izpred dveh tednov – obisk ginekologa z ženo, ki je bila v četrtem mesecu nosečnosti,« je Meglič pripovedoval na eni od razprav.
Ena največjih sodnih sramot
Zaradi strahu, ki ga je pretrpel med napadom, je v tožbi terjal 16.691 evrov, prisojenih mu je 12.000. Zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem oziroma številnih zapletov med njim je tožil za 33.383 evrov, sodnica mu jih je priznala 21.000. Zaradi skaženosti – po vsem telesu ima še vedno grde brazgotine, še kako opazne posledice več kot 50 ran in na stotine šivov ga bodo spremljali do konca njegovih dni – je zahteval 20.864 evrov, dobil jih bo 15.000. Zaradi duševnih bolečin zaradi bistvenega zmanjšanja življenjskih aktivnosti – njegova desnica zaradi raztrganega tricepsa in bicepsa ne bo nikoli več normalno uporabna, Meglič trpi tudi zaradi posttravmatskega sindroma, je razdražljiv, kariera v službi je na kocki – je bil zahtevek 41.729 evrov, v primeru pravnomočnosti sodbe jih bo dobil 38.000.
Če bodo na ljubljanskem sodišču res držali besedo, bodo čim prej našli sodnika, ki bo v delu sojenja za premoženjsko škodo nadomestil Lobnikovo. Ta pa bo, da vsaj malce omili eno največjih slovenskih sodnih sramot glede počasnosti razsojanj, moral pozvati izvedenca ekonomske stroke, naj čim prej odgovori na vprašanje, koliko je Stanislava Megliča stalo že doslej, da se je popolnoma nedolžen znašel v primežu podivjanih živali, in kako bodo posledice brutalnega napada vplivale na njegovo materialno življenje vse do smrti.
