LJUBLJANA – Šolski primer izigravanja sodišča in povzročanja sodnih zaostankov je proces proti 59-letnemu zdravilcu, templjarju in mojstru Marinu Zenu, ki mu tožilstvo očita, da je 6. avgusta 2007 za en dan ugrabil Ljubljančanko in se do nje surovo vedel. Čeprav je bil sodni proces tik pred koncem že avgusta 2010, se je pred časom zaradi daljše odsotnosti sodnice Sinje Božičnik začel znova. Najbolj pa zmoti, da mu še zdaleč ni videti konca.
Zen je surovo ravnanje zanikal
Samooklicani mojster je na sodišču priznal le, da se je v začetku avgusta 2007 prikazal na vratih nekaj let starejše Ljubljančanke. Zanikal pa, da bi ji s silo preprečil odhod v bolnišnico. Obtožni predlog razkriva njegove domnevno nenavadne terapije. Med drugim je tožilstvo zapisalo, da je žrtev silovito zagrabil in jo nasilno vlekel za lase in roke. Nedvomno je bil do nje vse prej kot nežen, kar bi bilo od mojstra poduhovljenih veščin pričakovati. Ljubljančanka ni imela niti najmanjše možnosti, da bi se uprla – o tem priča že dejstvo, da Zen obvlada borilne veščine. Prisilil jo je, da je klečala pred portretom svoje matere. Davil jo je in silovito pritiskal na neke točke. Debele pol ure ga je v solzah rotila, naj jo spusti, a je svoja nerazumna dejanja stopnjeval še z grožnjami. »V mikronu sekunde boš mrtva, če bom tako želel,« ji je menda dejal o tem, kakšna usoda jo čaka, če ga ne bo ubogala. Surovo ravnanje se je nadaljevalo do naslednjega jutra, ko je zbežala k sosedi po pomoč.
Zena so policisti pospremili iz stanovanja, pozneje pa so ga kazensko ovadili zaradi protipravnega odvzema prostosti. Obtoženi je bil v zagovoru redkobeseden, surovo ravnanje je zanikal. Dejal je, da se je ženska gotovo ranila sama.
Da se je tistega dne v stanovanju oškodovanke dogajalo nekaj nenavadnega, so na sodišču potrdili tudi sosedje. Z ugrabljeno Ljubljančanko se je pogovoril tudi izvedenec psihiatrične stroke Vanja F. Rejec, a njegovo mnenje, kot kaže, ni ravno pisano na kožo obrambi. Sodnica je avgusta 2010 uslišala zahtevo odvetnice Jane Mazi, da mora psihiater odgovoriti še na nekaj vprašanj. Takrat je bilo že jasno, da smo še daleč od sodbe v imenu ljudstva, saj je sodnica napovedala daljšo odsotnost.
Zdravilec stalno bolan
Zanimivo je, da je zagovornica obdolženega zdravilca pred začetkom glavne obravnave večkrat opravičila z razlogom, da je zbolel. Običajno tega ni podkrepila niti z zdravniško dokumentacijo. Razprave so odpadale, priče, med njimi večkrat tudi oškodovanko, so pošiljali domov, zato so se vpleteni čudili sodnemu sistemu, ki za vsako ceno varuje pravice domnevnega grešnika in se ob tem povsem požvižga na šibkejše, ki so žrtve kaznivega dejanja.
Sojenje se je januarja letos začelo znova, a ni trajalo dolgo. Obdolženec je potarnal, da zaradi čustvenega razkola, ki je posledica pisanja medijev, ni zmožen spremljanja sojenja. Sodnica je sklenila, naj o tem poda mnenje psihiater. Vendar Zen strokovnjaka ni prepričal, zato so bili izpolnjeni vsi pogoji za nadaljevanje sojenja. Če bi obdolženec seveda prišel na sodišče. V začetku marca je bil po besedah zagovornice znova bolan, za zadnjo obravnavo pa ni prevzel niti sodne pošte.
Sodnica je bila kratka: »Glavna obravnava se ne opravi in se prestavi na 10. maja.« Brez napovedi sankcije tako za obdolženega, ki se sodišča, čeprav je prepričan o svoji nedolžnosti, izogiba kot hudič križa, kot denarne kazni za odvetnico, ki svojega izostanka ni opravičila.
Kolesje sodnega sistema pa bo ta čas še naprej mlelo oškodovanko, saj bo ta, glede na to, da se je proces začel znova, morala verjetno vse grozne trenutke podoživljati znova in znova, saj je gospodar postopka, tako kaže, obdolženec in ne sodišče.
