PTUJ – »Žal mi je. Obžalujem, kar se je zgodilo. Če bi se to dogajalo danes, tega zagotovo ne bi storil. Kar se je zgodilo, je zame veliko breme,« je pred sodnico Katjo Kolarič na ptujskem okrožnem sodišču razlagal 33-letni Boštjan Breznik iz Trnovcev pri Svetem Tomažu. S tem je poskušal opravičiti, da je junija letos na grozovit način ubil svojega nesojenega tasta, 55-letnega Franca Krambergerja. Tragedija se je zgodila na dvorišču hiše, v kateri so vsi živeli pod isto streho. Priznal je še, da je alkohol tako pri njem kot tudi pri pokojnem večkrat tekel v potokih. »Pil je. In to vsak dan. Pokojni ni imel rad ne mojega otroka ne mene. Tudi z ženo se je slabo razumel, zato mi ni preostalo drugega, kot da sem se sam podal v alkohol,« je na dodatno vprašanje še pojasnjeval oče 10-letnega otroka.
Alkohol in osebnostna motnja
Kaj je privedlo do tragedije na obronkih Prlekije, gre le ugibati. Da je bil povod za uboj tudi alkohol, ki ga je obtoženi Boštjan Breznik usodnega dne popil preveč, so med preiskavo ugotovili že policisti. Vendar ni bil samo alkohol tisti, ki je usodnega dne govoril iz Boštjana Breznika, tudi njegova osebnostna motnja je dodala svoje. Tako je ugotovil izvedenec Andrej Pišca, ki je obtoženega pregledal v mariborskem zaporu, kjer je že od aretacije po uboju. Za alkohol ima Boštjan veliko izgovorov: »Vse, kar se je dogajalo v hiši, kjer sem skupaj s partnerico Andrejo prebival enajst let, me je spominjalo na moje otroštvo. Imel sem očima, ki nas je pretepal. Večkrat se je primerilo, da nas je sredi zime zaklepal iz hiše in smo zmrzovali. Zdaj, ko v zaporu abstiniram, se zelo slabo počutim.«
Da so v hiši Krambergerjevih v Trnovcih 24 vladale tako nevzdržne razmere, pa obtoženemu tožilstvo ni verjelo. Še preden je okrožna državna tožilka Sonja Erlač na mizo položila karte, kakšno kazen bo predlagala za morebitno priznanje, že je postalo jasno, da Boštjan Breznik dejanja ne namerava tajiti. »Obtoženi bo priznal. Zanima nas, kakšna je ponudba tožilstva,« je branjevski pogovor nakazala zagovornica obtoženega Darinka Klanjšek. »Osem let,« je odvrnila tožilka Erlačeva, medtem ko je na dolgo in na široko razlagala svojo odločitev. Tudi odvetnica ji ni ostala dolžna, vendar je sodišče prosila za milejšo kazen. Po proučitvi vsega se je sodnica Katja Kolarič odločila, da bo sedem in pol leta zapora primerna doba, hkrati pa je obtoženemu Boštjanu Brezniku podaljšala pripor do pravnomočnosti sodbe.
Znan tudi po svojih vratolomnih vožnjah
Franc Kramberger se je tragičnega junijskega večera pozno vrnil domov, na dvorišču parkiral svoj traktor in se odpravil v kuhinjo. Tam je spregovoril nekaj besed z ženo Marijo, nato pa sedel na dotrajano sedežno garnituro na dvorišču in si prižgal cigareto. Kot so nam dejali domači, je Boštjan do Franca pristopil brez besed. V rokah je imel mesarski nož z dolgim rezilom, ki ga uporabljajo za zakol prašičev, in tastu (z njegovo hčerko Andrejo je živel v zunajzakonski skupnosti) prerezal vrat. Ulila se je kri, Marija je prihitela iz kuhinje in poskušala pomagati nemočnemu Francu, ki se je na vse pretege boril za življenje. Čeprav je žena v roke pograbila brisače in poskušala zaustaviti krvavitev, ji ni uspelo. Franc je na domačem kavču izkrvavel.
Po napadu je Boštjan Breznik sedel v avtomobil in se odpeljal z dvorišča. Namenil se je v gostinski lokal v sosednji vasi. Tam naj bi si ves iz sebe naročal pijačo, dokler ga niso našli policisti. Ti so morilca iskali poldrugo uro, nato pa mu v Gomili nadeli lisice in ga odpeljali v pridržanje. Čeprav naj bi med tastom in zetom večkrat vneli prepiri in naj bi celo občasno zapele pesti, pa policisti drugačnih nasilnih dejanj v preteklosti na naslovu Krambergerjevih niso beležili. Vse do tragičnega večera na dvorišču.
Med vaščani je bil Breznik znan tudi po svojih vratolomnih vožnjah, pa najsi bo to z avtomobilom – za tega, mimogrede, sploh ni imel vozniškega izpita – najsi bo to z motorjem. Predvsem zaradi svoje drže na motorju se ga je v domačih krajih prijel vzdevek Jastreb. Na ormoški policijski postaji imajo njegovo zajetno kartoteko, polno večjih ali manjših prekrškov. »Odkar je imel težave s srcem in pri sebi tudi venomer potrdilo, da je srčni bolnik, so ga morali pustiti pri miru. Četudi so ga ustavili, naj ga ne bi smeli odpeljati, saj jim je pod nos pomolil zdravniško spričevalo,« je dan po izgubi očeta ves ogorčen razlagal sin pokojnega Franca Dominik.
