Tajo umorila v jezeru, Živo vrgel skozi okno

CELJE – En teden je minilo od nedoumljive tragedije v Gorici pri Slivnici. Kdo ve, kaj se je zadnje čase pletlo po mislih 23-letne Tjaše Mavrin z začasnim prebivališčem v Celju, v kako hudi stiski je morala biti, da je pred natanko tednom dni naredila to, kar je. Slišimo, da ji nikoli ni bilo postlano z rožicami, da je odraščala v rejniški družini brez staršev, bratov in sester, se rosno mlada zaljubila in zanosila, potem pa se je vse spremenilo okrog letošnjega novega leta, ko naj bi se njena pot ločila od partnerjeve.

Poročilo: umor in samomor

Prejšnji četrtek okrog četrte ure zjutraj je svojo še ne dveletno hčerko Tajo položila na otroški sedež v daewooju in se zapeljala proti Gorici pri Slivnici. Tam je mati umrla v Slivniškem jezeru, Taji je reševalcem še uspelo rešiti življenje, vendar so dan pozneje zdravniki morali priznati poraz.

Ko je avto počasi tonil, je ženski še uspelo poklicati nekoga in mu povedati za svojo odločitev, ta je v hipu obvestil OKC, a kaj, ko je imel premalo podatkov, zato je med policisti in gasilci zavladala prava drama. Vedeli so, da je ženska nekje najverjetneje zapeljala v vodo, a to je bilo tudi vse. »Problem je bil najti lokacijo. Nismo vedeli, kje je zapeljala vanjo. Na našem območju je veliko jezer,« je pozneje nemočno pojasnjeval direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik.

Kar malce nenavadno je, da nista ničesar opazila italijanska turista Claudio in Danielle, ki sta spala v šotoru pri Slivniškem jezeru, v vodo drveči daewoo pa je pripeljal le kak meter stran od njunega šotora. »Močno je deževalo in ničesar nisva videla in slišala. Niti sanjalo se nama ni, da je tik mimo najinih glav švignilo vozilo, šele ropotanje policistov naju je prebudilo.«

Preiskovalci kaznivih dejanj take primere zagotovo obravnavajo drugače kot preostale, a se jim morajo posvetiti, saj tožilci od njih terjajo odgovore. Medtem je policijska preiskava v tem primeru končana. Če bi bila mati še živa in bi umrla le hčerka, bi jo kazensko ovadili zaradi umora – v smrt je namreč odpeljala nemočno bitje, ki se ji ni moglo upreti. Ker pa je umrla tudi edina osumljenka, so policisti na mestno tožilstvo poslali poročilo o tej tragediji, nam je potrdila celjska policijska govorka Milena Trbulin. V primeru Slivniško jezero je šlo za umor in samomor, zadeva je uradno zaključena, kronisti pa bodo Tjašo Mavrin kot morilko zapisali na seznam najokrutnejših kaznivih dejanj v letu 2014.

S hčerjo skozi okno

Podobnih žalostnih zgodb, ko se je eden od staršev odločil, da si vzame življenje, in sprejel še veliko bolj kruto odločitev, da v smrt popelje še svojega otroka, je bilo na Slovenskem v zadnjem obdobju več.

Še zadnje informacije o dogodku v Smrtnikovi ulici v Dravljah zbirajo ljubljanski policisti, potem pa bodo po besedah njihovega tiskovnega predstavnika Vinka Stojnška tudi oni s poročilom obvestili tožilce, da so imeli letošnjega 23. maja opraviti s samomorom in poskusom umora. Štiridesetletni Bahtiar Bajrović je pograbil svojo triletno hčerko in se z njo skozi okno s sedmega nadstropja vrgel v globino. Pol ure pozneje je oče umrl na nadstrešku gostinskega lokala, hčerki pa jim je v kliničnem centru čudežno uspelo rešiti življenje.

Zakaj? Govorilo se je, da je bil moški na pogojnem odpustu iz zapora, v ozadju naj bi bil spor glede skrbništva nad dvema hčerama, že nekaj ur prej je Bahtiar menda poskušal hčerko s silo odpeljati iz stanovanja.

Ljubljanski policisti so že pred nekaj leti s poročilom obvestili tožilce, da so preiskali umor in samomor. Konec marca 2011 je bil tudi Marjan Trempus na pogojnem odpustu – sedel je zaradi nasilja v družini –, ko je bil z ženo in petletno hčerko Živo na obisku pri družinski znanki, ki je živela v devetem nadstropju bloka na Zaloški ulici. Mož in žena sta se sprla, Marjan je zagrozil, da bo otroka vrgel skozi okno, žena je odšla ven in poklicala policiste, ti so prispeli in moškega poskušali prepričati, naj ne stori neumnosti. Pa jo je. Najprej je v globino vrgel Živo – padla je na avtomobil in po nekaj dneh umrla –, nato pa skočil še sam ter obležal mrtev.

Z roko v
roki v Dravo

»Primer pogrešanja dveh oseb, ki sta bili pozneje najdeni mrtvi v Dravi, je bil zaključen s poročilom na okrožno državno tožilstvo za kaznivo dejanje umora in samomora,« pa so lani poročali mariborski policisti.

Zgodilo se je 1. marca 2013, ko se je 53-letna Darinka Uhl odločila za svoj konec. Njena 32-letna hčerka Nina se je rodila kot nedonošenka in se ni razvijala kot drugi otroci. Obiskovala je šolo s prilagojenim programom, na mater pa je bila zelo navezana in bila skoraj popolnoma odvisna od nje. Tistega dne sta se odpravili v mesto, najprej k zdravniku, nato še k psihiatru, ker pa se nista vrnili domov, je Darinkin zunajzakonski partner prijavil, da ju pogreša.

Pomenljiv podatek so tamkajšnji možje postave dobili z bazne postaje telefonskih mobilnih signalov v Bresternici, da je bil Darinkin mobilnik nazadnje vključen ravno tam, tik ob tedaj deroči reki, torej, ki je imela le par stopinj. Ninino truplo so dva dni pozneje odkrili pri veslaškem centru v Bresternici, Darinko je Drava mesec pozneje vrnila pri dva kilometra oddaljenem Mariborskem otoku.

Tisti, ki so ju poznali, so po njunem izginotju zatrjevali, da Nina zagotovo ni sama odšla v Dravo, saj naj bi se vode bala kot hudič križa. V zadnjem obdobju so opazili, da je Darinka vse bolj depresivna, da se je popolnoma zaprla vase. Je zato hčerko porinila v reko in zakorakala za njo ali pa jo v smrt popeljala kar z roko v roki, kar glede na Ninino duševno stanje ni bilo težko, saj se ta materi ne bi mogla upreti, pa čeprav bi se ji hotela?