BILA JE EDINKA

Svojo Saro je ustrelil v srce

Objavljeno 17. marec 2015 11.46 | Posodobljeno 17. marec 2015 11.47 | Piše: Primož Škerl

Študent kriminalistike Sebastijan Colarič s puško ubil partnerico.

Hiša Vebrovih, kjer je v nedeljo zvečer umrla Sara. S Sebastijanom je živela v spodnji etaži. Foto: Primož Škerl

PERNOVO PRI ŽALCU – V žalostno jutro so se včeraj prebudili prebivalci Pernovega pri Žalcu, še vedno pretreseni zaradi nesreče, v kateri je v nedeljo zvečer umrla njihova sokrajanka, 24-letna Sara Veber. 
Prvi izsledki kriminalistične preiskave so pokazali, da jo je popolnoma nehote, po nesrečnem spletu okoliščin, ustrelil njen leto dni starejši partner Sebastijan Colarič. Za orožje – tako imenovano varnostno orožje in več kosov športnega orožja – je imel dovoljenje. Udeleževal se je športnih strelskih tekmovanj, sicer pa je zaključeval študij kriminalistike.

Umrla v fotelju

Sara in Sebastijan, ki ima stalno prebivališče na območju Ljubljane, sta bila partnerja že več let. Načrtovala sta skupno svetlo prihodnost, a ta se je usodnega nedeljskega večera v hipu spremenila v nepojmljivo tragedijo. Sarino življenje je prekinil izstreljeni naboj iz Sebastijanovega dolgocevnega orožja.

Policisti, ki bodo nekoč morda postali Sebastijanovi službeni kolegi, so zapisali, da se je zgodilo med ukvarjanjem z orožjem. Je puško nemara čistil oziroma razstavljal? Se je poigraval z njo? Kako se je naboj sploh znašel v cevi? Veliko je še nejasnosti, na katera se trudijo odgovoriti preiskovalci. Nihče ni videl tragedije. Partnerja sta bila v sobi sama. Saro je smrt doletela v domačem fotelju.

Sosedje so mladi par dobro poznali. Težko se sprijaznijo s tem, da prikupne dolgolaske Sare ne bodo več videvali. »Kolikor vem, je Sebastijan imel dovoljenje za orožje. Študiral je kriminalistiko in verjetno je bil vešč ravnanja z orožjem,« pove sosed. Po vsej verjetnosti se je Sebastijan teh veščin naučil med športnim udejstvovanjem, ne pa študijem kriminalistike. Ta namreč sam po sebi ne prinaša dovoljenja za posedovanje oziroma nošenje orožja. Za papirje mora vsak zaprositi sam in pristojni organ vsako prošnjo občanov posebej preučijo. Če bi bodoči kriminalist že služboval v policiji in bi ga napotili na šolanje ali nalogo, bi mu seveda pripadalo službeno orožje. Po naših podatkih so mu dovoljenje za orožje izdali zato, ker je bil pred časom žrtev kaznivega dejanja izsiljevanja.

Samo en pok

»Sara je bila fizioterapevtka. Pripravništvo je opravila v Zrečah, a tam je potem niso zaposlili. Službo je našla v rehabilitacijskem centru Soča. Bila je edinka in njene starše je dogodek zlomil,« s tresočim se glasom pripoveduje soseda, ki o tragičnem dogodku ne ve veliko. »Moralo se je zgoditi malo pred osmo uro zvečer v spodnjem delu hiše. Živela sta pri Sarinih starših, in kolikor vem, so se izjemno dobro razumeli. S Sebastijanom sta se imela zelo rada, lep par sta bila. Starši so zaslišali samo pok, nič drugega. Naravnost v srce jo je zadelo.«

Da se je v njihovem zaselku moralo zgoditi nekaj grozljivega, so vedeli vsi domačini. Ne zgodi se vsak dan, da po ozki cesti mimo njihovih hiš drvijo reševalci, policisti, preiskovalci in drugi.

Sebastijana so policisti odpeljali, a so ga včeraj po končanem zaslišanju že izpustili na prostost. Ovadili ga bodo zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, za kar je zagrožena zaporna kazen do 15 let. Toda najhujša kazen ga je že doletela. Izgubil je osebo, ki jo je imel najrajši, ki mu je pomenila vse. Najbrž si nikoli ne bo mogel odpustiti tistega trenutka nepazljivosti ali nespametnosti, zaradi katerega je ostal brez svoje Sare.

Deli s prijatelji