Svoji ljubezni zabodel fanta in dobil štiri leta

LJUBLJANA – Luka Vlaović, 25-letni bodoči doktor prava, ki se je 25. oktobra lani v garaži blizu fakultete za farmacijo v Ljubljani z nožem znesel nad 30-letnim asistentom omenjene fakultete Rokom Šibancem, bo moral za štiri leta v zapor. Na ljubljanskem okrožnem sodišču je bil namreč potem, ko se je v zameno za priznanje krivde pogodil s tožilstvom za štiri leta zapora, kar je sicer leto dni manj od najnižje zagrožene kazni za poskus uboja, spoznan za krivega tega dejanja, čeprav bi ga po prepričanju oškodovanca in njegovih sorodnikov moralo tožilstvo preganjati za poskus umora. Kot je povedal Šibančev pooblaščenec Mitja Podpečan, je Vlaović kaznivo dejanje storil na zahrbten način. Med drugim je opozoril, da se je na napad pripravljal kar nekaj časa in da je odigral različne vloge. Najprej se je, kot razlaga Podpečan, prelevil v vlogo zasledovalca. Ko je ugotovil, da Šibančevo dekle, v katero je bil zaljubljen, do njega ne kaže nobene naklonjenosti, saj mu je ta povedala, da ima fanta, je začel brskati po facebooku in tam našel ime 30-letnega asistenta. Nato se je prelevil v izmišljeno študentko farmacije in navezal stik s Šibancem, tako da se je dokopal tudi do podatka o tem, kdaj bo ta zapustil fakulteto. Tistega popoldneva ga je počakal na parkirišču pred fakulteto in ga z obvezano roko pod pretvezo, da je poškodovan, zvabil v nekaj sto metrov oddaljeno garažo na Groharjevi cesti, v kateri je imel parkiranega passata. »Z vlogo državljana, ki potrebuje pomoč, je zlorabil njegovo zaupanje,« je povedal Podpečan in dodal: »Obtoženi v tem postopku igra vlogo, ki je prilagojena okoliščinam v tej sodni dvorani.« Po prihodu v garažo je Vlaović, kot je ugotovilo sodišče, 30-letniku dejal, naj iz prtljažnika dvigne neko škatlo, in potem ga je s 14,5 centimetra dolgim rezilom noža začel divje zabadati. Šibancu, ki je izgubil kar tri litre krvi, je le hitra zdravniška pomoč rešila življenje.

Po dejanju v avtopralnico

»Obtoženi je kaznivo dejanje dlje načrtoval. Ni šlo za hipno odločitev,« je v obrazložitvi sodbe povedala sodnica Katarina Turk Lukan in nadaljevala: »Obtoženi je ocenil, da mu je Rok Šibanc na poti k uresničitvi svojih hotenj.« Opozorila je tudi, da je avto parkiral v zapuščeni garaži in vzvratno, tako da je lahko hitro pobegnil. »Obtoženi je kraj dejanja zapustil, avto je odpeljal v čistilnico in ga dal v komisijsko prodajalno, da se ga znebi in izbriše sledi kaznivega dejanja,« je še povedala sodnica in dodala, da je Vlaović še istega dne komuniciral s Šibančevim dekletom. Glede višine kazni je povedala, da je sodišče tukaj vezano na dogovor med obtoženim in tožilstvom in da je slednje pri določitvi kazni upoštevalo tudi Vlaovićeve olajševalne okoliščine, kot so nekaznovanost, visoka stopnja izobrazbe, mladost in priznanje krivde. A sodišče, kot je še povedala, pri odločanju o tem, ali bi Vlaoviću dosodilo nižjo kazen, ni moglo mimo »vrste oteževalnih okoliščin«.

Vlaovićeva zagovornica Kati Mininčič je v končnih besedah predlagala, da bi tožilstvo za obtoženega predlagalo »izjemno pogojno obsodbo« oziroma štiri leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo 10 let. Opozorila je namreč, da sodišče ob tem, da Vlaović dejanje priznava in ga obžaluje, ne sme spregledati, da gre za pridno, mirno, nenasilno in predvsem zelo inteligentno osebnost. Po njenih besedah je bil Vlaović, ker se je ves čas posvečal predvsem študiju, prikrajšan predvsem za življenjske izkušnje. »Obtoženemu visoki razum ni zmogel odreagirati na čustveno situacijo v njem, ko se je prvič zaljubil. Odreagiral je kot čustveno nezrela, nedozorela osebnost,« je povedala in dodala, da Vlaović na tem področju nima izkušenj. Izpostavila je, da je z organi pregona sodeloval že med preiskavo in da se je odločil priznati krivdo, še preden mu je tožilstvo predlagalo višino kazni. »Zapor ni primerno okolje, v katerem bi lahko Luka Vlaović gradil lastno osebnost,« je nadaljevala njegova zagovornica in tožilko Katjušo Čeferin še enkrat prosila, naj razmisli glede kazni. »Kaj bi dosegli, če bi Luka Vlaovića kot zglednega državljana zaprli v zavod za prestajanje zaporne kazni? To vprašanje zastavljam senatu,« je sklenila odvetnica. Tožilka, ki je še enkrat poudarila, da vztraja pri višini kazni, je glede možnosti t. i. izjemne pogojne obsodbe povedala, da tožilstvo to lahko predlaga, ko obtoženi pokaže obžalovanje še pred kazenskim postopkom. »V tem primeru je obtoženi pokazal obžalovanje šele, ko je stekel kazenski postopek zoper njega. Kar nekaj časa po dejanju tega obtoženi ni pokazal,« je razložila tožilka, ki ji je v obrazložitvi sodbe pritrdila tudi sodnica Turk Lukanova: »Kaznivo dejanje je priznal šele 14 dni po dogodku, ko je bil odkrit.«

Vlaović: Ne pošljite me v zapor

Obtoženi Vlaović, ki bo moral Šibancu plačati 12.000 evrov odškodnine, za preostalih nekaj manj kot 50.000 evrov pa je sodišče stranke napotilo na pravdo, je pred izrekom sodbe še enkrat obžaloval svoje dejanje in se opravičil Šibancu. Povedal je, da ne more opisati, kako grozno se počuti, in da bi naredil vse, da bi lahko zavrtel čas nazaj. V trenutku, kot nadaljuje, si je uničil vse, kar je dosegel v življenju. »Vse življenje sem delal, kar so mi rekli drugi, starši in učitelji. Usmeril sem se v šolo, da bom kaj naredil z izobrazbo. Vse sem zapravil zaradi ene punce, ki me ni mogla imeti rada,« je povedal in dodal, da bo moralo miniti ravno toliko časa, kolikor je že na svetu, »da si bom povrnil ugled, ki sem ga imel«. »Povedal bi rad, da prevzemam odgovornost in se pripravljen na kakršen koli izid,« še pravi Vlaović in dodaja: »Prosim, ne pošljite me v zapor. Rad bi našel delo, da ne bi bil nikomur v breme.« In sklene, da morebitne pogojne obsodbe ne bi nikoli zlorabil, saj je bilo v teh šestih mesecih, kolikor je že v hišnem priporu, preveč grozno, da bi kaj takega spet ponovil.