Svojci že 20 dni čakajo na truplo umorjene Slavice

KOPER, BEOGRAD – Minila sta dva meseca, odkar je 38-letna Slavica Kostić iz srbskega Kučeva postala žrtev okrutnega umora v Trstu. Krvnik je njen nekdanji mož, 61-letni Dragoslav Kostić, ki je truplo po zločinu z avtomobilom odpeljal prek nekdanjega mejnega prehoda Repentabor v Slovenijo ter ga odvrgel v bližini naselja Kreplje pri Sežani. Nesrečno Slavico so koprski kriminalisti tam odkrili 9. junija, od tedaj je torej minilo že 20 dni, zdaj pa so se oglasili njeni svojci iz Srbije, ki sprašujejo, kdaj jo bodo sploh lahko pokopali.

Do konca tedna v Italijo

»Še vedno čakamo, kdaj jo bomo lahko prevzeli in odpeljali v Srbijo. Nimamo pa nobenih informacij o tem, zakaj je Slavica še vedno v Sloveniji in zakaj je niso niti še prepeljali v Trst, da bi tam opravili obdukcijo,« je obupan njen partner Velja Tomić.

Ker se je torej umor zgodil v Italiji, tudi vsi postopki v zvezi s preiskavo tega dejanja potekajo v tej državi, zato niti ni čudno, da niti na srbskem veleposlaništvu v Ljubljani niso bili obveščeni o tem, da so pri nas odkrili truplo srbske državljanke. Pa vendar, ali je mogoče, da bi bila umorjena Slavica 20 dni po odkritju še vedno v Sloveniji in je niso še niti prepeljali na obdukcijo v Italijo? Očitno je, izvemo na ljubljanskem Inštitutu za sodno medicino. »Res je pri nas, čeprav je bilo že vse dogovorjeno za prevoz. V četrtek smo bili prepričani, da se to zgodilo, ravno tako v petek, čakamo tudi danes,« nam je v ponedeljek povedal vodja obdukcijske dejavnosti dr. Borut Štefanič. »Več o tem pa morate preveriti kje drugje, saj morajo po pokojnico priti predstavniki koprskega in italijanskega sodišča.«

Odgovor na vprašanje, zakaj toliko časa traja kalvarija Slavičinih svojcev, smo torej poiskali na okrožnem sodišču v Kopru. Predsednica sodišča Darja Srabotič pojasnjuje, da je bilo pred odločitvijo o predaji posmrtnih ostankov umorjene ženske treba še potrditi identiteto trupla, zato je koprsko sodišče izdalo odredbo za primerjalno analizo DNK. To analizo so prejeli 21. junija in »po prejemu izvedenskega mnenja je bila naslednji dan izdana odredba, s katero je bilo ugodeno zaprosilu tržaškega sodišča z dne 13. junija za izročitev posmrtnih ostankov Kostićeve z namenom, da se v Italiji in po predpisih države, v kateri bo izveden kazenski postopek, opravi obdukcija. Izročitev posmrtnih ostankov Kostićeve bo potekala ob sodelovanju predstavnikov Republike Italije in Republike Slovenije ter Inštituta za sodno medicino ter bo izvršena s podpisom zapisnika. Izročitev je predvidena do konca tega tedna.«

Dve uri v Sloveniji, da odvrže truplo

Tretjega maja so sicer italijanski varnostni organi zaprosili slovenske kolege za pomoč pri iskanju Kostićeve, ki je bila nazadnje slišana 24. aprila od 21.50, ko je z območja Trsta po telefonu komunicirala z družinskim članom v Srbiji, nato pa so se za njo izgubile vse sledi. V akcijo so krenili koprski kriminalisti in ugotovili, da je Slavica tistega dne popoldne iz Hrvaške prek Slovenije odpotovala v Italijo. Na podlagi videonadzornih sistemov, nameščenih na mejnih prehodih v Sloveniji, bencinskih servisih, cestninskih postajah in drugih objektih, so ugotovili, da se je istega dne v Slovenijo pripeljal tudi Dragoslav z mondeom italijanskih registrskih tablic, nadaljeval vožnjo do Sežane in okrog 23.30 prevozil državno mejo z Italijo. Že čez nekaj ur pa se je iz Italije prek Slovenije vračal proti Srbiji.

Dan pozneje so sorodniki prijavili Slavičino izginotje. Italijanski policisti so preiskali hišo, ki sta jo Slavica in Dragoslav imela v Trstu, našli so njene stvari, odkrili krvne madeže ter očitne znake, da jih je nekdo poskušal oprati, manjkala pa sta oba njena mobilna telefona. Več kot pomenljiva je bila ugotovitev, da sta se hkrati z Dragoslavovim vračanjem iz Italije proti Srbiji tudi Slavičina mobilnika povezovala z baznimi postajami na relaciji Italija–Slovenija–Hrvaška.

V Sloveniji je bilo to med tretjo in peto uro zjutraj, šele nadaljnja preiskava je pokazala, kaj je Dragoslava toliko časa zadrževalo na območju naše države. Niti slutil pa ni, da imajo proti njemu že več kot dovolj dokazov, ko se je 9. junija iz Srbije znova napotil v Italijo. Ko je na tržaški kvesturi hotel urejati prevzem zasežene stanovanjske hiše, so ga policisti privili, in priznal je. V noči na 25. april je torej v tržaški hiši z nožem večkrat zabodel Slavico, truplo pa odpeljal v Slovenijo ter ga odvrgel na odlagališču gradbenega materiala pri Sežani. Prekril ga je z večjo količino tam najdenega materiala.