Šverca z vozniškimi obtoženih 63 ljudi!

KOPER, SEŽANA – Na koprskem okrožnem sodišču se odvija proces, ki mu ni para v zgodovini sodobne Slovenije, na zatožni klopi koprskega okrožnega sodišča se mora pred sodnico Barbaro Franco zvrstiti kar 63 obtožencev v eni sami kazenski zadevi. Pod suhoparno oznako I K 36175/2011, pod katero vodijo proces, se skriva eno največjih ponarejevalskih odkritij v naši državni upravi. Na čelu ponarejevalske združbe je bila danes 43-letna Suzana Škrlj iz vasi Zalči, par kilometrov oddaljene od Ilirske Bistrice, ki je na upravni enoti Sežana kot uradnica izdajala na videz pristna, a v resnici ponarejena vozniška dovoljenja.

Na desetine so jih kupci dobili v roke prek posrednikov, med katerimi sta v poznejši preiskavi največji vlogi dobila 58-letni Boris Dodič iz Markovščine in njegov 32-letni sin Danijel Dodič. Izdelovale so se vse kategorije dovoljenj, od tistih za motorna kolesa in avtomobile do onih za tovornjake; eden izmed obtožencev (obsodili so ga na dve leti pogojne kazni) iz Kopra je s takim dovoljenjem celo dobil službo v Italiji. Imela so seveda tudi različno ceno, od 100 pa tja do 16.000 evrov, kolikor naj bi stalo najdražje, ki ga je združba spravila v promet. Cena je bila odvisna tudi od števila posrednikov v prodaji.

Ena uslužbenka, 367 kaznivih dejanj

Pred pravljičnimi sedmimi leti je bilo konec pravljičnega posla z dovoljenji, saj sta najmanj dva dogodka pritegnila pozornost obalnih preiskovalcev. V prvi epizodi je policija postala pozorna na voznika, ki so mu odvzeli dovoljenje, čez čas pa je že imel novo, čeprav si ga po legalni poti ne bi mogel tako hitro zagotoviti. 
V drugi epizodi se je nekaj mesecev po odpovedi Škrljeva oglasila v svoji (takrat že bivši) službi na sežanski upravni enoti ter poskušala urediti še nekaj dovoljenj. Sledile so hišne preiskave pri Škrljevi in Dodiču, kriminalisti so preiskovali 367 kaznivih dejanj za skupaj 68 ljudi.

Predsednica koprskega sodišča Darja Srabotič navaja, da je bila obtožba vložena proti 65 obdolženim, a so postopek proti dvema ustavili, tako jih je na zatožni klopi končalo 63. »Kupcem dovoljenj se očitajo kazniva dejanja ponarejanja listin po čl. 256/3 KZ oz. 251/3 KZ-1, nekaterim tudi kaznivo dejanje dajanja podkupnine.« 
Prvi naroki v zadevi so bili izpeljani ob koncu aprila, hitro so padle prve sodbe: »Krivdo je priznalo, oziroma so sklenili sporazum o priznanju krivde, devet obtoženih,« navaja Srabotičeva. Večina je bila kupcev dovoljenj, ki bi lahko dobili tudi tri leta zapora, a so jo zaradi priznanj še poceni odnesli, doslej so dobili precej dvomesečnih pogojnih kazni. Pogojni kazni je sodišče naložilo tudi Dodičevima, starejšemu Borisu sedem mesecev pogojne za štiri leta, sinu Danijelu pa tri leta in pol pogojnega zapora za pet let preizkusne dobe.

Zapletlo pa se je s Škrljevo: »Narok, razpisan za 25. aprila 2016, je bil preložen, ker se ga obtoženka in zagovornik nista udeležila,« pojasnjuje Srabotičeva. V sodni dvorani je tisti dan sodnica Barbara Franca prejela pisno vlogo Škrljeve, v kateri – ob navedbi, da je postopek njo in njeno družino prizadel – tudi prosi za preložitev naroka, ker da je sin Škrljeve pred maturo. Sodnico je prosila, naj narokov prav zaradi mature ne razpiše maja ali junija. A sodnica se je bolj strinjala z navedbo državne tožilke Vesne Medica, ki je za Škrljevo predlagala odreditev prisilne privedbe.

Vse bo povedala!

A privedba morda ne bo potrebna, saj je Škrljeva za Slovenske novice povedala, da si je premislila: »Ja, bom prišla na sojenje, čakam, da mi pošljejo vabilo.« 
Povprašali smo jo, ali se bo izrekla za krivo, a na vprašanje ni odgovorila: »Glejte, bom šla na sodišče in bom tam povedala vse, kar je za povedati.« Pa vendar, se počuti krivo? »Dajva to pustiti, dokler ne bo obravnave, in vam dam potem izjavo,« je končala pogovor. No, pogovor s sodnico ne bo tako kratek, saj je spisek obtožb dolg: očitajo ji nadaljevano kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, nadaljevano kaznivo dejanje jemanja podkupnine, po šest kaznivih dejanj posebnih primerov ponarejanja listin, šest kaznivih dejanj napada na informacijski sistem ter šest kaznivih dejanj ponarejanja listin.

O mnenju in obrambi smo poskušali povprašati njenega zagovornika po uradni dolžnosti Edmonda Rebca, a koprski odvetnik ni dosegljiv na dveh telefonskih številkah. Sodišče je imelo doslej težave z vročanjem sodnih pisanj Rebcu, pa tudi prevzem vabila ni garancija, da se bo pojavil na sodišču – zato si je z zadnjim, aprilskim izostankom prislužil denarno kazen. Nedvomno so zelo redki primeri, ko novinarji lažje navežemo stik z obtoženko kot z njenim zagovornikom – praviloma je obratno. 
Tako nismo mogli izvedeti, ali potekajo pogajanja tožilstva in obrambe o priznanju krivde, prav tako še ni določen nov datum predobravnavnega naroka za Škrljevo, ki jo čaka še ena neprijetnost. »Odvzem premoženjske koristi je obvezen in ne more biti predmet sporazuma o priznanju krivde,« opominja Srabotičeva. Tako bo moralo biti vrnjenih okoli 45.000 evrov, kolikor naj bi si jih po podatkih iz preiskave razdelili Škrljeva in posredniki. Ponarejene vozniške so policisti kupcem zasegli že med preiskavo.