MARIBOR – Brez vsakršne reakcije na obrazu je včeraj na mariborskem sodišču dolgo zaporno kazen sprejel 29-letni Sebastijan Štrucl, ki je poleti lani kruto umoril svojo pet let starejšo partnerico Petro Borko. Niti napovedi njegove zagovornice, odvetnice Rije Krivograd, po razglasitvi sodbe, da ga bo obiskala v priporu in se bosta pogovorila o možni pritožbi, možakar ni posvečal prevelike pozornosti. Če bo sodba postala pravnomočna, bo Štrucl zrak svobode dihal šele tik pred letom 2030. Do takrat bo pod dravskim mostom preteklo še veliko vode. In na reko Dravo bo Mariborčan zmeraj gledal z mešanimi občutki, saj je po umoru truplo svoje partnerice z mostu vrgel v kanal štajerske reke.
Že od vsega začetka sojenja so se strokovnjaki psihiatrične stroke »prepirali«, v kakšnem duševnem stanju je bil Sebastijan Štrucl tragičnega dne. Ker sta dva strokovnjaka podala različni mnenji, predsednici senata Vanji Verdel Kokol ni preostalo nič drugega, kot da je za mnenje prosila tretjega. In Martina Tomori je bila včeraj odločna, da ima Štrucl bipolarno motnjo, narcistično osebnostno motnjo, poleg vsega pa naj bi bolehal še za odvisnostjo od alkohola. Iz zdravniške dokumentacije je bilo razvidno, da se je v zadnjih štirih letih kar šestkrat zdravil v psihiatričnih bolnišnicah, velikokrat pa ambulantno pri svojem izbranem psihiatru.
Moril s tremi promili
»Obdolženi je bil bistveno zmanjšano prišteven,« je dejala izvedenka Martina Tomori, ki je izključila možnost, da bi zaužite tablete (antibiotiki in analgetiki) na dan umora bistveno vplivale na njegovo duševno stanje. Da je tragičnega dne veliko popival, ni bilo sporno, strokovnjaki pa so izračunali, da naj bi se koncentracija alkohola v krvi usodnega večera zelo približala trem promilom. Povedano drugače, Sebastijan Štrucl je bil pijan kot čep. V preteklosti je bil že dvakrat obsojen – prvič zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, drugič pa zaradi poškodovanja tuje stvari. Okrožna državna tožilka Tadeja Majcen je bila v zaključnem govoru kratka in je med drugim dejala: »Čeprav je obtoženi hotel dokazati, da si je Petra Borko zaslužila, da ji vzame življenje, ni dejanja, ki bi to opravičevalo. Samo on ve, zakaj se je odločil za ta korak. Predlagam sodišču, da ga obsodi na osemnajst let zapora.«
Odvetnica Rija Krivograd ni bila istega mnenja kot tožilstvo in je pričakovala, da bo sodišče možakarja zaradi neprištevnosti oprostilo: »Sodišče naj obtoženega oprosti vseh obtožb, če sodišče ne bo tega mnenja, pa naj upošteva vse olajševalne okoliščine. Ne nazadnje ga je oškodovanka tudi izzvala.«
Zadnjo besedo je imel Štrucl: »Rad bi se vrnil k mami, saj je oseba, ki mi v življenju pomeni največ. Zelo vesel bi bil, če bi izpolnili to mojo željo. Rad bi se ozdravil odvisnosti od alkohola. In da zaključim, rad bi postal povsem normalen državljan Republike Slovenije.« Toda vsi dokazi so govorili proti morilcu. Tako sodnici Vanji Verdel Kokol ni preostalo drugega, kot da mu je izrekla 16-letno zaporno kazen.
Z izvijačem v srce
Pred smrtjo je Petra Borko trpela peklenske muke. Sledi, ki so jih pozneje našli v avtomobilu kia carnival, so razkrile, da se je med partnerjema sredi lanskega junija v avtomobilu vnel spor. Verbalno obračunavanje je preraslo v fizično silo, pri tem pa je Sebastijan na plan potegnil trak za pritrjevanje tovora. Naredil je zanko okrog Petrinega vratu in jo zategoval. Toda to še ni bilo dovolj. Najmanj dvakrat je ob lice ljubljene ženske pritisnil vroč avtomobilski vžigalnik, kar je na Petrinem obrazu pustilo globoke rane. Nato je pograbil 19 centimetrov dolg izvijač in z njim neusmiljeno zamahoval proti Petri.
Najmanj 24-krat jo je zabodel v prsni koš in predel srca. Nato se je z avtomobilom odpeljal do mosta, ki vodi čez kanal reke Drave v Malečniku. Truplo svoje prijateljice je z zadnjimi močmi spravil iz jeklenega konjička in ga čez visoko ograjo vrgel v umetno strugo reke. Zatem je poklical očeta Petre Borko, Marjana Majceniča, in mu zaupal, kaj groznega je storil. Ta je nemudoma poklical policijo, Sebastijanu so odvzeli prostost. Možje postave so imeli morilca, toda trupla ne. Šele dva dneva pozneje so preiskovalci s pomočjo potapljačev z dna kanala Drave pri Zlatoličju potegnili truplo nesrečne Petre.
Petra in Sebastijan sta bila partnerja samo štiri mesece, kljub sveži ljubezni pa sta si na Teznem v zasebni hiši najela stanovanje. Preden se je preselila k fantu, je Petra skupaj z očetom stanovala v Panonski ulici na Teznem. Ker je bila zelo navezana na domače okolje, si je novo prebivališče našla le nekaj sto metrov od starega oziroma očetovega. Da jo bo poznanstvo s Sebastijanom Štruclom stalo življenje, se seveda ni zavedala, tudi tisti, ki so poznali njuno razmerje, so bili po usodnem dogodku pretreseni. O Sebastijanu Štruclu se je šele po umoru razširila zgodba, kako naj bi pred leti z nožem iz ljubosumja napadel celo partnerja svoje mame. Mame, v naročje katere bi se rad vrnil.