LJUBLJANA – Ko preiskovalci izvajajo prikrite ukrepe proti osumljencem za kazniva dejanja (sledenje, prisluškovanje), je najpomembneje, da razen njih in za to pristojnih o tem nihče ne ve ničesar. In ko zberejo potrebne dokaze, mora biti aretacija tudi za nepridiprave popolno presenečenje. Največ prahu je v zadnjem obdobju zagotovo dvignil predlanski val aretacij preprodajalcev mamil, ki so se potem, ko je dežurni preiskovalni sodnik izdal odredbo o izvajanju prikritih ukrepov in so ti šele pošteno stekli, kar naenkrat prenehali ukvarjati z nezakonitimi posli. Ljubljanski policijski šefi so se praskali po glavi ter tuhtali, zakaj je združba, ki so ji komaj pošteno stopili na sled, v hipu prenehala delovati.
Podatki v posebej varovani blagajni
Stekla je nova preiskava, da bi ugotovili, ali je kdo od tistih, ki so v zadevi obdelovali in uporabljali tajne podatke, prekršil kopico zakonov in predpisov: zakon o tajnih podatkih, uredbo o varovanju tajnih podatkov in z vsebino pravilnika o merilih in postopkih za določanje in varovanje tajnih podatkov. Popolno presenečenje je bila sled do ene od preiskovalnih soban ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer sicer pravijo, da se vsi dokumenti v zvezi s prikritimi ukrepi hranijo v posebej varovani blagajni pod varnostno kodo in elektronskim nadzorom. Varnostno kodo poznajo samo sodniki, razporejeni v dežurno službo. Ti so tudi edini, ki pišejo vpisnik prikritih ukrepov.
Ko je prvi mož ljubljanskih kriminalistov Branko Japelj javnosti predstavil razbitje te združbe, je potožil, da bi bila količina odkrite droge zagotovo večja, če združba ne bi imela informatorja, ki jih je obvestil, da proti njim potekajo prikriti ukrepi in so zato zaprli trgovino s kokainom.
Zakaj je navezala stik z kriminalci?
Le kaj je brodilo po glavi 25-letni strojepiski s preiskovalnega oddelka sodišča Tjaši Dervišević, da je navezala stik z nekaterimi člani bande, s tem osiromašila policijsko preiskavo in v nevarnost spravila kriminaliste, bo lahko kaj kmalu povedala sama na javnem sojenju. Pred kratkim so namreč ljubljanski tožilci proti njej vložili obtožbo, da je zagrešila kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov po 260. členu kazenskega zakonika. Ta veleva, da se uradna ali druga oseba, ki v nasprotju s svojimi dolžnostmi varovanja tajnih podatkov sporoči ali izroči komu tajne podatke ali mu kako drugače omogoči, da pride do njih, ali zbira take podatke, zato da jih izroči nepoklicani osebi, kaznuje z zaporom do treh let. Derviševićevi bo pretilo celo do pet let zapora, ki so zagrožena za tiste, ki dejanje zagrešijo iz koristoljubnosti.
Sodili ji bodo kar na sodišču, na katerem je bila zaposlena do marca 2010, ljubljanskem okrožnem torej, a na katerem je tedaj po razkritju škandalozne zgodbe dala odpoved. Po naših podatkih je bila nato nekaj časa v službi v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, kjer so jo za čuda zaposlili. In še en neverjeten podatek; na svetovnem spletu smo odkrili, da ima oseba s takim imenom in priimkom podjetje za prevajanje in sodno tolmačenje.
Sojenje združbi, ki so jo ujeli kljub naporom Derviševićeve, da jih pravočasno opozori, naj se po telefonih vendarle že nehajo pogovarjati o kremšnitah, belem, kockah in o pičkicah, saj kriminalisti, ki jim prisluškujejo, vedo, da so te besede sinonim za kokain, je naposled vendarle steklo in se tudi končalo z obsodbami. Na prvostopenjskem sodišču so jih za krive spoznali 12, ki jih je doletelo tja do tri in pol leta zapora.