LETELI SO KAMNI

Strojanovi namočili policista Pesjaka

Objavljeno 11. februar 2014 12.05 | Posodobljeno 11. februar 2014 12.05 | Piše: Boštjan Celec

Iskanje tatu je policista pripeljalo v Roje do Strojanovih.

Miha Strojan ni hujskal k uporu, pa četudi bi, bi to počel v romščini, da ga policista ne bi razumela. Foto: Marko Feist

LJUBLJANA – Tistega majskega večera leta 2010 sta ljubljanska policista Dalibor Vukovič in Damjan Levstik na Obvozni cesti oprezala za tiči, ki bi lahko imeli kaj z neko krajo špargljev. Ob cesti stoječi golf s prižganimi lučmi se jima je zdel dovolj sumljiv, da sta se ga odločila malce pobliže ogledati, toda kaj, ko je voznik ob pogledu na uniformiranca skočil v avto, pohodil plin ter po makadamski cesti, travniku in njivi zdirjal vse do Roj – naravnost v kraljestvo romske družine Strojan. Policista pa za njim, toda v taboru ju je pričakal vse prej kot topel sprejem.

Ustreli naj ga, če si upa

Za volanom golfa, ki je pobegnil pred policisti, je sedel tedanji Violetin partner Rok Skok Novak, po obtožbi so bili z njim tudi ona ter dva njena otroka. Kot je bilo iz ust tožilke Tatjane Verbič Šulgaj včeraj slišati pred kazensko okrožno sodnico Andrejo Sedej Grčar, je bilo v Rojah vse skupaj precej glasno, po zraku pa so leteli tudi kamni, lonci in kozarci.

Čeprav je bilo Strojanovih ter tistih, ki živijo pri njih in ki jim policijski obisk ni bil všeč, nekaj ducatov, so organi pregona na zatožno klop posadili (le) štiri Elkine otroke: 46-letnega Miho, 26-letnega Igorja, 37-letno Jasno in 35-letno Violeto.

Ko je policist Levstik v taboru malce trdneje prijel voznika ter ga odpeljal do službene octavie, da bi z njim opravil uradni postopek, se je namreč zgodil tak upor, da sta s kolegom Vukovičem morala na pomoč poklicati okrepitve. Kar naenkrat je okrog njiju mrgolelo Strojanovih, ki so kričali, naj spustita Roka, najbolj nadležni pa so očitno bili Miha, Igor, Jasna in Violeta. Miha je denimo priskočil do Vukovića, mu poskušal iz rok iztrgati tonfo, v naslednjem hipu pa v rokah že držal kamen in kričal, da ga bo ubil ali ustrelil, hkrati pa moža postave izzival, naj ga ustreli, če si ga upa. Jasna si je za tarčo izbrala Levstika, ki mu je na vsak način hotela iztrgati Roka, in ko ga je še udarila po hrbtu, temu ni preostalo drugega, kot da jo pomiri s solzivcem. Igor in Violeta sta bila očitno najrazboritejša med tistimi, ki so obmetavali policista, projektili ju sicer niso zadeli, so pa poškodovali policijski avtomobil. Za to dejanje je obtožen Miha, da je s kamnom tolkel po avtu, prav on pa je nahujskal člane družine, da se uprejo policistoma.

Vse se je res zgodilo skoraj natanko tako, kot je povzelo tožilstvo v obtožbi, sta pred sodnico govorila tudi zaslišana policista, Strojanovi pa so na zatožni klopi le zmajevali z glavami in Jasna si denimo ni mogla kaj, da enemu od njiju ne bi poočitala: »Gospod Vukovič, vi pa dobro lažete.«

Maščevanje policista Pesjaka?

Krivdo so zanikali že na predobravnavnem naroku in pri tem, da so nedolžni, so vztrajali tudi včeraj. Da bi Miha hujskal k uporu? »Kje pa. In tudi če bi, kako pa policista to vesta? Jaz bi to zagotovo počel v romščini in me ne bi razumela. Tudi vi me ne bi, gospa sodnica.« Od obeh policistov bolje pozna Vukoviča, ki so mu Strojanovi nadeli vzdevek Pesjak, ker ima uslužbenec policijske postaje vodnikov službenih psov ob sebi običajno službeno žival. »Večkrat se pripelje v tabor, tudi ponoči kar tako brez potrebe prižge luči. Večkrat sem mu dal kako izjavo, potem pa mi je za to dal odmerek heroina,« skrivnostno doda Miha. Prizna, da je po zraku res frčalo nekaj kamnov. »A nismo metali odrasli, ampak mladina. Otroci so bili, stari osem ali deset let,« je vse skupaj zvalil na tiste, ki ne morejo biti kazensko odgovorni. Preden je utihnil, je Miha vzel v bran še brata. »Igorja tistega večera sploh ni bilo doma. In ko je pozneje Vukovič znova prišel k nam, ga je brat še vprašal, zakaj ga je lažno namočil. Ta mu je odvrnil, da smo za njega vsi enaki in naj se zmenimo kar med seboj.«

Igorja torej ni bilo doma?

Da res ne, vztraja tudi sam. »Zato se nimam za kaj zagovarjati. Tistega večera sem bil pri tastu v Kočevju,« je dejal Igor, potem pa Sedej Grčarjevo podučil, zakaj se je po njegovem sploh znašel v tej zgodbi. »Tako se mi pač Vukovič maščuje. Vedno sem bežal, ko me je ustavljal, on pa me je lovil. Veste, nimam izpita.« Tudi Jasna vztraja, da ni storila kaznivega dejanja, še celo sama je bila žrtev, saj so jo oči zaradi solzivca vso noč tako pekle, da ji ni pomagalo niti, ko ji je sin obraz polival z vodo. »Hotela sem le do svoje triletne punčke, ki je bila pri moji mami v šotoru. Poleti moja mama ne spi notri, ampak si zunaj postavi šotor. Morda sem nekaj malega kričala, a le, da naj pazijo na otroke, ko pa sem šla mimo policista, me je kar tako pošprical. Kaj se je dogajalo naprej, pa ne vem, saj zaradi solzivca nisem mogla gledati.« O tem, kdo jo je pošprical, pravi, da ni bil tisti, »ki ga kličemo Pesjak, ampak oni drugi. Ničesar mu nisem storila, le mimo njega sem hotela. Gospa sodnikarica, jaz nisem udarila nikogar, in to priznam. V življenju nisem udarila nikogar.« Po zaslišanju Jasne so pred sodnico poklicali še Violeto, iz katere je kar takoj bruhnilo: »Tako je bilo, kot je rekla sestra, in to na sodišču velja.« »Ja, kako pa veste, kaj je govorila Jasna, če vas ni bilo v dvorani?« je zanimalo sodnico. »Tako, kot je rekla,« je odvrnila Violeta, potem pa potožila, da jim je tudi po njenem mnenju vse skupaj zakuhal policist Vukovič: »Ta Pesjak, ki mu tako pravimo, ker ima majhno črno brado, nas je prijavil, in to le zaradi tega, ker nas ne mara.«

Violeta je odločno zavrnila podatek iz obtožbe, da je z dvema otrokoma sedela v Rokovem golfu. Ves dan je bila menda doma, saj je bila visoko noseča in že naslednji dan je odšla rodit. »Datuma pa ne vem, ker mi smo nepismeni.« ¾ Miha Strojan ni hujskal k uporu, pa četudi bi, bi to počel v romščini, da ga policista ne bi razumela.

Otroci, podpore in doklade

Zanimivi so nekateri podatki o štirih otrocih Elke Strojan. Miha je letnik 1968, je brez izobrazbe, ima dva otroka, dobiva 300 evrov socialne pomoči, ki pa je trenutno ukinjena, saj je na prestajanju 10-mesečne zaporne kazni. Igor je letnik 1988, je avtoličar, ima štiri otroke, dobiva 800 evrov pomoči in doklad. Že je bil obsojen, trenutno je v priporu zaradi nekega drugega kaznivega dejanja. Jasna je letnik 1977, je brez izobrazbe, ima tri otroke, dobiva 560 evrov socialne pomoči in okrog 400 evrov otroških doklad. Že je bila obsojena. Violeta je letnik 1979, je brez izobrazbe, ima pet otrok, šesti pa je na poti. Dobiva 400 evrov pomoči in ravno toliko doklad. Že je bila obsojena. Sestri je dala pripreti sodnica Sedej Grčarjeva, saj sta ignorirali njene pozive na sodišče.

(Pre)trhli očitki

Obtožba proti Strojanovim je na precej trhlih nogah – vsaj kar se tiče materialnih dokazov in domnevnih vlog, ki so jih 14. maja 2010 odigrali posamezni obtoženci –, zato je tožilka Tatjana Verbič Šulgaj ob koncu včerajšnjega razpravnega dne ublažila svoje očitke na Mihov in Jasnin račun, popolnoma pa je odstopila od pregona proti Igorju in Violeti. Noseča Violeta je tako že včeraj zapustila pripor. Sodbo v imenu ljudstva bo sodnica Andreja Sedej Grčar razglasila danes.

Deli s prijatelji