Streljal na prijatelja in grozil policistom

LJUBLJANA – V mesecu dni si je še ne 22-letni Klemen Rajnar iz Ljubljane nakopal kopico hudih kaznivih dejanj, zaradi katerih je včeraj sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča. Tožilstvo mu očita, da je 26. decembra lani nekaj pred 10. zvečer v Klemenčičevi ulici v ljubljanski Šiški s pištolo streljal na vozilo fiat punto, v katerem sta bila njegova prijatelja iz otroških let, Jan in Damira, oba stara 20 let. Ker je naboj sicer zadel avto, zgrešil pa oškodovanca, je dejanje ostalo pri poskusu uboja. A so svinčene krogle švigale še naokoli, ena je zašla v bližnje stanovanje in parkirano vozilo, zato si je nakopal še kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.

Po aretaciji in pogovoru pri preiskovalnem sodniku se je Rajnar znašel v hišnem priporu. Ker je konec januarja brez dovoljenja sodišča zapustil dom, je moral s kriminalisti na policijsko postajo. Tam pa je, tako trdi tožilstvo, storil še tri kazniva dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Policistom in kriminalistom je namreč grozil, da se jim bo maščeval in jih postrelil. To je sodu izbilo dno, zato je preiskovalni sodnik sklenil, da bo za okolico najvarnejše, če na sojenje počaka v priporu.

Zagovornik Marko Makuc iz odvetniške družbe Grobelnik je v ugovoru pravne narave izpostavil, da mu ne morejo naprtiti poskusa uboja, saj iz obtožnice ni niti jasno, koga je želel ubiti. Prav tako domnevne grožnje policistom označuje za prekršek ali največ ogrožanje varnosti. Poudaril je, da zgolj besede niso dovolj za kvalifikacijo očitanega kaznivega dejanja.

Vse lepo o obtožencu

Glede očitkov o poskusu uboja in povzročitvi splošne nevarnosti se mladenič ni zagovarjal, ne kratko je pojasnil le, da se je v celici res drl in jezil, ampak sam nase. Zanika, da bi grozil policistom. »Spoštujem uradne osebe, jaz nimam kaj da njim grozim,« je dobesedno navrgel. Sklenil je, da so mu možje postave te očitke naprtili, ker ga imajo verjetno na piki zaradi kopice cestnoprometnih prekrškov.

Kaj se je tistega decembrskega večera dogajalo v Klemenčičevi ulici, je opisala Damira, ki na splošno o obtožencu ni našla žal besede, saj niso bili nikoli sprti. Sta bila pa s partnerjem Janom (prav tako oškodovancem) v sporu z nekim Željkom. Prav zaradi njega se je na ulici vnel prepir. Jedro spora je bilo vozilo fiat punto, ki sta ga oškodovanca registrirala na Željka, saj sama nista imela vozniškega dovoljenja. A ko sta želela narediti prepis na Jana, Željko v to ni privolil.

Pred streljanjem so padale težke besede, krivila pa se je tudi avtomobilska pločevina, saj sta se oškodovanca zaletela v vozilo, ki ga je vozil Željko. »Ko sva se z Janom odpeljala s kraja dogajanja, sem slišala strele, potem pa je počila šipa na avtu,« se spominja. Ne ve pa, kdo je bil strelec. Sodišče je seznanjeno tudi z grožnjami, ki jih je po dogodku oškodovanki menda izrekel Željko. A ji ta, odkar je v priporu, ne grozi več, je pojasnila.

Podobno je pričal tudi Jan, ki prav tako ne ve, kdo je pritisnil na petelina. Tožilca je zato zanimalo, kako je v preiskavi vedel povedati, da je »Rajnar stekel v hišo po pištolo in začel streljati«. Oškodovanec je precej poznavalsko sodišču pojasnil: »Ni moja dolžnost, da povem, kdo je streljal name, to je delo policije.«

Tudi Jan nikoli ni bil v navzkrižju z obtoženim, razkril pa je, da imata z Željkom hude zamere. Povezuje ga tudi s svojo ugrabitvijo lanskega decembra pred domom v Dravljah. Zamaskirani neznanci so Janu vklenili roke in noge ter ga odpeljali v gozd. Tam so več ur padali udarci, od njega pa so zahtevali 45 tisočakov. A je to stvar drugega postopka, je odločno sklenil.