RIBNICA – Med hudo nočno nevihto na Ribniškem je strela v sredo okoli pol treh zjutraj na pašniku Toneta Prelesnika v Goriči vasi nedaleč od Ribnice ubila osem mesecev brejo in okoli 750 kilogramov težko črno kobilo posavske pasme. Poginulo žival je zgodaj zjutraj ob ograji električnega pastirja (ta del njiv in travnikov, ki je med domačini znan kot Križičnik, pred zaraščanjem rešujejo s konjskimi izpusti) prvi zagledal sosed Dare Kozina.
»Proti večeru so strele neusmiljeno švigale nad Kočevjem, slišalo se je tudi grmenje. Pri nas na Ribniškem je bilo takrat še jasno. Okoli polnoči se je začela vrteti huda ura; od nebeške bleščice bi lahko šivanko našel v travi. Vsake pol minute so se šipe na oknih tako močno stresle; deželo suhe robe je ujelo območje močne nevihte in zdelo se je, kot da bo konec sveta,« Dare opiše noč strahov.
Ko se je nebo očistilo, je po vaški poti zjutraj šel mimo konjske paše pogledat skladišče nedaleč od hiše, ki je bilo v dosegu strel. Na pol poti mu je šinil pogled proti konjem. Pri štetju je enega pogrešil. Ko se je čreda razkropila, je na tleh zvrnjena ležala največja med njimi, sedemletna kobila.
Gospodar Tone je v torek tri breje kobile in tri žrebeta na izpust (pašnik bližje domu – v okolici ni dreves, objektov ali zavetij) premaknil s pašnika ob železniški progi. »Močna nevihta me je zbudila. Mikalo me je, da bi šel do konj, a sem si rekel, Tone, ostani doma in ne izzivaj usode,« je zjutraj povedal. Konjar je že od rojstva, več kot 50 let, in ne pomni, da bi kdaj žival pokončala naravna ujma, strela. »Oče, ki je prav tako živel za konje, mi je večkrat pripovedoval štorije, a tako krute nikoli. Kaj naj rečem? Je hudo, a bi lahko bilo še hujše,« pravi prijazni gospodar. Strela je domnevno zadela ravno največjo kobilo, na kateri, razen napihnjenosti, ni bilo videti sledi poškodb. Večkrat se zgodi, da v nevihtah (strelah) živali, tudi konji, stojijo blizu žične ograje. Dotikanje je takrat zelo nevarno, lahko je usodno. Je bilo tudi za Tonetovo?