LJUBLJANA – Medtem ko je Janez Janša včeraj slišal obsodilno sodbo v primeru Patria, je hladna prha v teh dneh prišla še z ljubljanskega višjega sodišča. Tam so namreč zavrnili tožbeni zahtevek, težak vrtoglavih 300.000 evrov, ki ga je stranka SDS zahtevala od časopisne hiše Delo zaradi članka Denar od Patrie ni končal pri Janezu Janši, temveč v njegovi stranki SDS, ki je bil v Delu objavljen 23. novembra 2009. Sodba je pravnomočna.
Nekdanji odgovorni urednik časopisa Delo Darijan Košir meni, da je končna sodba višjega sodišča, ki je v tožbi SDS proti časopisni hiši Delo presodilo v prid slednji, dokaz, da morajo novinarji in uredniki, če zares verjamejo v zgodbo, ki stoji na trdnih temeljih, pri njej vztrajati ne glede na vse pritiske in grožnje. Nekdanji odgovorni urednik Dela zdaj pričakuje opravičilo vseh, ki so v zgodbi »videli zgolj 'zaroto'«, in tudi vseh tistih ljudi v vodstvih in lastniških strukturah podjetja Delo, ki so afero Patria kasneje izrabili za njegovo odstavitev s položaja odgovornega urednika in za prisilno premestitev novinarja Dejana Karbe. Hkrati pa se, kot je zapisal, veseli tudi nadaljevanja procesa na evropskem sodišču, kot je to v prvem odzivu na sodbo napovedala stranka SDS. |
SDS je poleg denarnega obliža zahteval še javno opravičilo
Okrožno sodišče je na prvi stopnji dvakrat dalo prav tožeči stranki, a so jim prisodili le 10.000 evrov odškodnine. Odvetnik Franci Matoz, ki je v pritožbenem postopku zastopal SDS, je med drugim zapisal, da je glede na škodo, ki jim je nastala, dosojena odškodnina bistveno prenizka, predvsem ker je bil članek po njihovem prepričanju spisan z namenom, da se jim naredi škoda. Pritožil se je tudi odvetnik Stojan Zdolšek, ki zastopa Delo – in uspelo mu je. Predlagal je, da se sodba okrožnega sodišča spremenili tako, da se tožbeni zahtevek SDS zavrne v celoti in presodi v korist Dela. SDS mora zdaj namesto zahtevane odškodnine in javnega opravičila Delu povrniti pravdne stroške, skupaj nekaj čez 14.300 evrov.
Višje sodišče je v sodbi med drugim zapisalo, da so meje svobode izražanja v razpravah, ki zadevajo delovanje političnih strank, široke. Ugotavljajo, da je sporni naslov članka tako pomensko odprt, da ni mogoč sklep, da sam zase predstavlja neresnično trditev. Po mnenju višjega sodišča v članku uporabljeni izrazi, čeprav tega izrecno ne navajajo, povprečnega bralca napeljujejo k sklepu o nezakonitem financiranju politične stranke oziroma o prejemu denarne koristi iz tujine v zameno za odločitev, da je država za nakup osemkolesnikov izbrala finsko podjetje. Če bi vsako poročanje o nepravilnostih pri njihovem delovanju ali poročanje za stranke nezaželenih temah predstavljalo nedopusten poseg v njen ugled, bi to pomenilo konec odprte razprave o pomembnem delu vprašanj, ki se nanašajo na ravnanje nosilcev oblasti, še ugotavlja višje sodišče.
