Strahov tovornjak že drugič poln droge

LJUBLJANA – Bo vsaj malce bolj zgovoren, kot je bil predvčerajšnjim, ko je telefon predal neki ženski, ta pa je po besedah, da hočejo mir, saj so ne krivi ne dolžni padli v godljo, prekinila zvezo? je bilo naše včerajšnje vprašanje Urošu Strahu, prokuristu podjetja za cestni tovorni promet Melos Group. Prav v njihovem tovornjaku hladilniku so namreč v soboto na srbski strani meje z Bolgarijo odkrili rekordno količino heroina. Zanimalo nas je, ali je zgolj naključje, da je bil leta 2003 prav zaradi tihotapljenja heroina z vzhoda na zahod obsojen njegov oče Jože.

»Milijon procentov brez povezave«

»Zdaj pa dovolj, kar sem imel za povedati, sem že povedal,« je odvrnil Strah. In še takrat je navrgel le nekaj stavkov o sobotnem prijetju njihovega voznika, 48-letnega Jožeta Vidmarja iz Velikih Les, srbski cariniki na prehodu Gradine so v podstrešnem prostoru za izolacijo našli kar 80 kilogramov heroina.

Za Melos Group naj bi Vidmar vozil približno leto dni. »Šokiran sem, maksimalno,« je dejal Strah in dodal, da se je v voznikom nazadnje slišal, ko mu je ta sporočil, »da mu je avto obstal na avtocesti, da se mu je kar ugasnil in da nikakor ni hotel vžgati. Sem hotel jaz ... Če koga pokličem, kakšen servis ali kogar koli, pa je rekel, da ne, da bo sam uredil.« Zadnje, kar bojda Strah ve o potovanju Melosovega hladilnika iz Turčije v Bosno in Hercegovino, kamor naj bi Vidmar prevažal slaščice, pa je: »Da je bilo nekaj z gorivom narobe, da so neko pumpo zamenjali, da je šel na servis, sam popravil, da ima račune za to.«

Po informaciji o voznikovem prijetju pa je, tako Strah, »največji problem, ker avto stoji, to je številka ena, drugo pa, roba ne more iti naprej«. Iz Srbije sicer novih informacij nima, voznik Vidmar medtem na nadaljevanje postopka čaka v priporu.

Kaj pa torej Uroš Strah pravi o poročanju kronistov izpred dobrega desetletja, da je tihotapljenje heroina za 10 let poslalo za zapahe njegovega očeta Jožeta, v čigar transportni zadrugi Strah naj bi bil po naših informacijah tedaj zaposlen tudi on? »Kaj naj jaz, če bo zdaj kdo poskušal ti dve stvari povezovati? Nimam kaj govoriti o tem.« Torej je le naključje, da se je vozilo Strahovih znova zapletlo v tihotapljenje heroina? »Brez skrbi, ni nobene povezave, eno z drugim nima nobene zveze. Sigurno ne. Milijon procentov, da ne.« Je oče še v zaporu? »Ne.«

Potem pa je pogovor zaključil. »Trapasto se mi zdi, da me vsake pol ure nekdo kliče zaradi teh stvari. Samo to bom še rekel, da mi gre že nekam ... Kako bi se vi počutili, če bi vas kdo klical vsake pol ure? Tudi vam bi verjetno vse skupaj prišlo nekam.«

Vozili so prek Bolgarije

Tedaj 49-letnega Ljubljančana Jožeta Straha so leta 2003 obsodili na kranjskem okrožnem sodišču kot člana enega od krakov tako imenovane gorenjske veleheroinske naveze, na zatožni klopi sta mu delala družbo Uroš Petrič in Ivan Grilc. Petrič je kot poklicni voznik delal pri Grilcu, ta pa je vozil za podjetnika Straha. Obtožnica jih je bremenila organiziranja in prevoza s tovornjaki kar 560 kilogramov heroina z vzhoda na zahod od decembra 1995 do marca 1996 – prav na tej balkanski poti tihotapcev droge je v soboto padel tudi Vidmar.

Kot so občila tistega junija povzemala besede sodbe, je skesanec Petrič natančno opisal prevoze pošiljk droge, svojo vpletenost v svet tihotapstva pa priznal in obžaloval. Sodnik Igor Mokorel je modro ugotovil, da takšne količine heroina ni mogoče dobiti na tržnici, za to je potrebna povezava, ter opozoril, da je bil eden od obtožencev, in sicer Grilc, zaradi istovrstnega kaznivega že obsojen na Nizozemskem.

Na sojenju je bilo slišati marsikaj zanimivega, denimo Grilčeve besede (oba s Strahom sta očitke na svoj račun zavračala), da je nekaj časa le zaradi pritiska albanskih sojetnikov kot organizatorje prevozov obremenjeval Straha ter v zvezi z gorenjsko navezo večkrat omenjana brata Hartman. Pomenljiv je bil tudi prisluh telefonskemu pogovoru med Grilcem in Strahom, ko Grilc pravi, da je »un prasec vse zafukal. Živa pizdarija. Treba bi ga bilo počas ubit. Odrezat jajca.« Na vprašanje sodnika, na koga je bil tako jezen, pa je Grilc odgovoril, da na marsikoga, ne le na sovoznika Kovača, ki je v eni od drugih gorenjskih sodnih heroinskih zgodb razložil, kako je potekal prevoz heroina iz Bolgarije na Nizozemsko.

Jožeta Straha so na prvi stopnji obsodili na 10 let zapora in plačilo enega milijona tedanjih tolarjev kazni, Grilc jo je prav tako odnesel z 10 leti zapora in 400 tisočaki kazni, Petriču (brez katerega bi obtožnica težko zdržala) pa je priznanje prineslo posebno milost, saj jo je odnesel z dvema letoma pogojnega zapora in preizkusno dobo petih let.

Strahov odvetnik Žiga Klun je ob sklepu sojenja sicer napovedoval pritožbo in bentil, da bi prej kot obsodbo pričakoval, da bodo tožilci zaradi pomanjkanja dokazov obupali nad pregonom ter odstopili od obtožbe, »iz sila kratke obrazložitve sodbe sploh ne razumem, zakaj naj bi bil moj klient kriv«, vendar pa pritoževanje kakšnega posebnega uspeha očitno ni prineslo. Strah starejši je moral v zapor, kjer ga po naših informacijah zares ni več. Zaradi zdravstvenih razlogov so zanj že pred časom prekinili prestajanje kazni.